Pobudnica se je prvič obrnila na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) v letu 2008. Navedla je, da je bila rojena v Sloveniji, kjer je živela do 16. leta starosti, nato se je s starši preselila v Srbijo, kjer živi še danes. Čuti se Slovenko, zato je želela pridobiti državljanstvo RS. Na Upravno enoto (UE) Ljubljana je tako v prvi polovici leta 2003 vložila prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Pisne odločitve o svoji vlogi še ni prejela, se je pa po telefonu pogovarjala z javnim uslužbencem z Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki naj bi zadevo imel v obravnavi. Oktobra 2008 smo se z njim po telefonu pogovorili tudi mi. Zagotovil je, da bo MNZ pobudnici posredovalo pisni odgovor. Junija 2009 nam je pobudnica sporočila, da tega odgovora še ni prejela.
Opravili smo pisno poizvedbo pri MNZ. Sporočili so nam, da je pobudnica leta 2003 na UE Ljubljana naslovila vlogo za spremembo državljanstva. Pojasnili so, da sprememba državljanstva v smislu njenega zahtevka (»da se v zapisih spremeni njeno državljanstvo v slovensko«) ni mogoča. Edini mogoči način za ureditev pobudničinega državljanskega statusa bi bila naturalizacija (pridobitev državljanstva na podlagi prošnje), vendar ker ne živi v Sloveniji, ne izpolnjuje enega od osnovnih naturalizacijskih pogojev, to je dejanskega in neprekinjenega bivanja v Sloveniji. Navedli so še, da je bila pobudnica s tem seznanjena v telefonskem pogovoru, ko se je za informacijo glede ureditve državljanskega statusa obrnila na MNZ. Datum telefonskega pogovora pa ni bil zapisan, zato nam ga niso mogli posredovati. MNZ je še pojasnilo, da bi bilo pobudničino nepopolno vlogo (prošnjo) za spremembo državljanstva RS mogoče upoštevati kot vlogo za sprejem v slovensko državljanstvo, vendar njeni zahtevi ni mogoče ugoditi, saj zakonski pogoji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije niso izpolnjeni. Zato so v dopisu, ki so nam ga posredovali, predlagali, naj pobudnica svojo vlogo s pisno izjavo umakne, MNZ pa bo nato izdalo sklep o ustavitvi postopka.
Pobudo smo šteli za utemeljeno. Menimo, da je ravnanje MNZ nedopustno, saj bi moralo pobudnico že davno pisno seznaniti z zgoraj navedenim. Za ponovno posredovanje se brez pobudničinega soglasja nismo odločili, saj bi to lahko imelo zanjo negativne posledice. Če bi MNZ o vlogi odločilo in izdalo zavrnilno odločbo, bi morala pobudnica namreč plačati upravno takso, ki na dan pisanja tega poročila skupno obsega 152,44 evra. Če pa bi vlogo umaknila in bi MNZ postopek s sklepom ustavilo, takse ne bi bilo treba plačati. Pobudnici smo predlagali, naj nam sporoči, ali kljub tem pojasnilom želi, da MNZ odloči o njeni vlogi (torej izda odločbo). V tem primeru bomo ponovno posredovali. Pobudnica nam je sporočila, da tega trenutno ne želi, zato smo obravnavo zadeve ustavili. 5.1-12/2009
