Varuh človekovih pravic je že od marca 2013 aktivno vključen v razreševanje problematike izgradnje nove šole za otroke s posebnimi potrebami v občini Ptuj.
Obstoječa zgradba že dolgo ne ustreza potrebam otrok in ne zahtevam specialno-rehabilitacijske stroke. Že ob prvi pobudi staršev pred dvema letoma je Varuh ocenil, da gre za kršitve pravic otrok do optimalnih pogojev za izobraževanje, ki jih je država sicer dolžna zagotoviti za vse otroke. Pristojne smo na to opozorili na tiskovnih konferencah, pa tudi v dveh letnih poročilih Varuha: za leto 2011 in 2012.
Gradnja nove šole se je v začetku septembra 2013 le začela. Zapletov pa s tem še ni bilo konec. Problem je namreč, da je šola ustanovljena za potrebe več občin, ki pa se nikakor ne morejo dogovoriti o svojih skupnih obveznostih pri zagotovitvi finančnih sredstev za novo investicijo. Dosedanji postopek pri Varuhu podrobneje opisujemo v letnem poročilu za leto 2013, ki bo v kratkem izšlo.
V sredo, 4. 6. 2014, je varuhinja človekovih pravic s sodelavcema ponovno obiskala šolo in se pogovorila tudi z županom občine Ptuj Štefanom Čelanom. Ker je večina od 16 občin že sklenila sporazum o izgradnji nove šole, nekatere pa še oklevajo in s tem ogrožajo njeno izvedbo, se je varuhinja zavezala, da bo ministru za znanost, šolstvo in šport predlagala pospešitev nekaterih aktivnosti, ki bodo pripomogle, da bodo še preostale občine sklenile sporazum o financiranju izgradnje in s tem omogočile, da bi se investicija čim prej končala, osebje in učenci pa preselili v nove prostore v šolskem letu 2015/16.
Varuh človekovih pravic RS ob tem ugotavlja, da zakonodaja ne razrešuje primerno vprašanj, ki zahtevajo medobčinsko sodelovanje in bi jih bilo mogoče razrešiti v okviru regij, ki jih Ustava RS sicer predvideva, njihova vzpostavitev pa je odložena za nedoločen čas.
Varuh priporoča Vladi RS, naj pripravi sistemske rešitve reševanja odprtih vprašanj sofinanciranja programov in investicij, ki so v skupnem interesu prebivalcev več lokalnih skupnosti, pa jih le-te iz različnih razlogov zavračajo. Država bi morala imeti možnost učinkovitega posredovanja, če je ogroženo izvajanje določenih javnih služb, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti: bodisi tako, da izvajanje teh služb začasno prevzame država, bodisi tako, da lokalnim skupnostim začasno odvzame del sredstev in ga usmeri v skupne programe.