Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh v okviru projekta ENNHRI pripravil Nacionalno poročilo o stanju človekovih pravic migrantov na mejah

Varuh človekovih pravic je kot Nacionalna institucija za človekove pravice v Sloveniji (NHRI), ki med drugim izvaja naloge nadzora, pripravil poročilo o stanju človekovih pravic migrantov na mejah. Poročilo je bilo pripravljeno v okviru projekta Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), katerega namen je z različnimi dejavnostmi evropskih NHRI-jev, kot so krepitev zmogljivosti, zagovorništvo, komuniciranje in poročanje, doseči boljšo promocijo in zaščito človekovih pravic migrantov na mejah.

Poročilo zajema delo Varuha na področju migracij v zadnjih treh letih. Predstavlja ugotovitve in priporočila, naslovljena na Ministrstvo za notranje zadeve, na podlagi preiskav policijskih postopkov, ki so se izvajali z migranti na različnih lokacijah. Vključuje ugotovitve z obiskov Varuha na dveh obmejnih policijskih postajah Črnomelj in Metlika (junij 2018), ugotovitve preiskave glede incidenta na meji, ki je vključevala obisk obmejne policijske postaje Ilirska Bistrica (oktober 2019), ugotovitve preiskave v Centru za tujce v Postojni (31. julij in 3. september 2020) ter obiska DPM v Azilnem domu v Ljubljani (2018), kjer je Varuh dokumentiral življenjske pogoje migrantov.

Poročilo vsebuje tudi informacije o pisnih vlogah, ki jih je Varuh vložil na nacionalna sodišča v zadevah v zvezi z migranti, vključno z ustavno pritožbo, ki jo je sprožil v primeru migranta, vrnjenega hrvaškim oblastem na mejnem prehodu na podlagi dvostranskega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo, ter mnenjem amicus curiae, ki ga je podal Upravnemu sodišču Republike Slovenije glede primera verižnega vračanja iz Slovenije prek Hrvaške v Bosno in Hercegovino. Poročilo izpostavlja tudi nedavne spremembe slovenske zakonodaje o migracijah in azilu, ki lahko vplivajo na pravice migrantov in prosilcev za azil v državi.

Nacionalna poročila so pripravili še NHRI-ji iz Hrvaške, Francije, Grčije in Srbije. Vsa so na voljo na spletni strani ENNHRI, v kratkem bo objavljeno tudi zbirno poročilo.

Celotno poročilo je dosegljivo tudi na spletni strani Varuha, v nadaljevanju pa nizamo zgolj nekaj poudarkov.

Varuh človekovih pravic je junija 2018 zaradi vse pogostejših očitkov o nezakonitih vračanjih migrantov na Hrvaško začel z izvajanjem nenapovedanih obiskov policijskih postaj z namenom, da preveri postopke z migranti. Varuhove preiskave so odkrile številne nepravilnosti, med drugim odsotnost individualne obravnave in neustrezno dokumentiranje postopkov. Varuh se je seznanil tudi z notranjimi smernicami, ki so vključevale navodilo, naj se hrvaškim organom preda vsakega posameznika, katerega postopek je vodila mešana slovensko-hrvaška policijska patrulja, čeprav je namero za vložitev prošnje za azil izrazil v Sloveniji.

Varuh v poročilu tudi ugotavlja, da je večina migrantov s strani slovenskih organov vrnjena na Hrvaško in v druge sosednje države, ne da bi jim bila izdana pisna odločba, zato nimajo dostopa do pravnega sredstva za izpodbijanje vrnitve ali predaje. Zakonitost vračanja tujcev brez odločbe o vrnitvi je trenutno izpodbijana pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije z ustavno pritožbo, ki jo je vložil Varuh s soglasjem na tak način vrnjenega maroškega državljana.

Varuh je poleg tega v zadevi kamerunskega državljana, ki je utrpel verižno vračanje iz Slovenije prek Hrvaške v Bosno in Hercegovino, posredoval z mnenjem amicus curiae pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije. Na podlagi zaključenega postopka je slovenskim organom zdaj s pravnomočno sodbo naloženo, da tožniku omogočijo vstop v Slovenijo in mu dovolijo, da zaprosi za mednarodno zaščito.

Nekatere pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na postopke na meji v Sloveniji, so Varuhu znane že izpred leta 2018, zlasti nedosledna kakovost (in včasih odsotnost) jezikovnega tolmačenja, pomanjkanje dostopa do pravne pomoči, nedosledna uporaba protokola za mladoletnike brez spremstva in primeri vrnitev mladoletnikov brez spremstva brez izdaje odločbe o vrnitvi.

Osebe, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito, so pridržane v predsprejemnih prostorih Azilnega doma, v pogojih prezasedenosti brez prostega dostopa do njegovih drugih delov, brez izdane odločbe o pridržanju in možnosti vložitve pravnega sredstva. Leta 2018 je Varuh po opravljenem obisku Azilnega doma v svojstvu DPM ugotovil, da takšna obravnava kaže na de facto odvzem svobode gibanja.

V Centru za tujce v Postojni so bili sredi leta 2020 migranti pridržani v zabojnikih z malo dnevne svetlobe, brez možnosti dnevnih izhodov in gibanja na prostem. Nastanitev v zabojnikih naj bi bil začasni ukrep z namenom preprečevanja širjenja covida-19, ki naj bi trajal med 10 in 14 dni. Vendar je osebje Varuha ugotovilo, da lahko pridržanje v zabojnikih traja tudi po več kot mesec dni, prav tako trajanje take namestitve ni bilo beleženo niti se niso izvajala druga preverjanja o tem, kako dolgo so bili posamezniki v zabojnikih. Varuh je zaznal tudi prekomerno uporabo policijskih psov in pristojnim organom predlaga, naj takšno prakso opustijo. Med obiski je Varuh nadalje ugotovil, da se rok šestih delovnih dni za evidentiranje prošenj za azil pogosto ne upošteva, zato je Ministrstvu za notranje zadeve predlagal, naj se sprejmejo ustrezni kadrovski, organizacijski in drugi potrebni ukrepi, s katerimi se bo zagotovila pravočasna obravnava.

Varuh se zavzema tudi za spremembo dolgoletne prakse, po kateri se otroke v postopkih vračanja, vključno z otroki brez spremstva, nastanjuje v postojnski Center za tujce namesto v primerne ustanove, kot to predpisuje zakon.

* * *

Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) združuje več kot 40 nacionalnih ustanov za človekove pravice (NHRI-jev) po vsej Evropi. Eno izmed prednostnih področij dela ENNHRI-ja predstavlja področje »azila in migracij«, pri katerem pomembno vlogo igra Delovna skupina za azil in migracije, v kateri sodeluje več kot 30 evropskih NHRI-jev.


Povzetek poročila

Seznam dejstev

Natisni: