Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je 6. 5. 2009 po predhodni najavi obiskal Klinični oddelek za klinično psihiatrijo (v nadaljevanju: KOKP) Psihiatrične klinike Ljubljana (v nadaljevanju PKL). V okviru izvajanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju sta bili ob obisku prisotni tudi predstavnici nevladnih organizacij Pravno – informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC in Rdečega Križa Slovenije.

PKL je namenjena prebivalcem ljubljanske ter dolenjske regije oziroma področju 800.000 prebivalcev. Kapaciteta vseh varovanih oddelkov je 118 postelj. Od tega je 36 postelj na sprejemnem oddelku, 19 na oddelku za prolongirano psihiatrijo, 32 in dodatni dve postelji na vsakem oddelku za gerontopsihiatrijo ter 31 postelj na oddelku za intenzivno psihiatrijo. Na dan obiska so bile kapacitete na oddelku za gerontopsihologijo ter oddelku za prologirano psihiatrijo polno zasedene. Na sprejemnem oddelku je bilo prostih postelj še 11, saj velja pravilo, da mora biti na tem oddelku vedno nekaj prostih postelj, še posebej pred vikendi in prazniki, ko beležijo največ sprejemov. Posledično opravljajo ob petkih največ premestitev na druge oddelke ter s tem omogočijo nemotene sprejeme med vikendi ali prazniki.

Na sprejemni oddelek paciente sprejmejo s soglasjem, s podpisom izjave, ter brez soglasja. V izjavi, da se oseba strinja s pridržanjem, je ustrezno pojasnjeno, da pacient lahko izjavo kadarkoli prekliče. Slednje je Varuh predlagal ob obisku leta 2007. Pozdravili smo, da je bilo to priporočilo upoštevano. Pristojni so pojasnili, da nekateri pacienti ne želijo biti premeščeni s sprejemnega na druge oddelke, pa čeprav ni več potrebe po njihovi namestitvi na varovanem oddelku. To pripisujejo dejstvu, da se pacienti na sprejemnem oddelku počutijo varneje, ker je več osebja, ki je pogosteje prisotno. Če je premestitev na odprti oddelek možna, ni pa proste postelje, se lahko pacient sam odloči, da bo ležal na dodatnem ležišču in ob tem podpiše izjavo, da se s tako namestitvijo strinja. Ker je na dodatnem ležišču, ki je lahko postavljen tudi v dnevni prostor oddelka, manj možnosti za zasebnost, se nekateri pacienti v takih primerih odločijo, da ostanejo na varovanem oddelku do sprostitve postelje na odprtem oddelku. V tem primeru tem pacientom na varovanem oddelku omogočajo proste izhode iz oddelka. Predlagali smo, da bolnišnica ob premestitvah oziroma nameščanju pacientov na oddelke vedno posveti pozornost zagotavljanju zasebnosti pacientom. V odzivnem poročilu se je PKL zavezala, da bo ob premestitvah oziroma nameščanju pacientov na oddelke posvečala več pozornosti zagotavljanju njihove zasebnosti.

Sprejemna oddelka za moške in ženske sta ločena ter se nahajata v pritličju stavbe. Kapaciteta oddelka je velikokrat presežena, predvsem med prazniki. Pristojni so nam pojasnili, da takrat nameščajo v sobe dodatne postelje, vendar tako, da se soba, kjer se izvajajo posebni varovalni ukrepi (v nadaljevanju: PVU), uporablja le za ta namen. Ob našem obisku je bila na ženskem sprejemnem oddelku tudi mlajša mladoletnica, katere sprejem je – predvsem zaradi njene agresivnosti - odklonil oddelek za pedopsihiatrijo. Pristojni so ob tem izpostavili neprimernost nameščanja mladoletnikov med odrasle osebe, tako zaradi okolja in varnosti kot tudi zaradi obravnave. Zaradi varnosti so morali zapreti del hodnika, ki povezuje moški in ženski oddelek, s tem pa so nehote še bolj omejili gibanje ostalim pacientkam. PKL je mladoletnici zagotovil dnevno obravnavo pri pedagoginji, vendar so pristojni poudarili, da bi potrebovala drugačno, pedopishiatrično obravnavo. Z neprimernostjo nameščanja mladoletnih pacientk med odrasle smo soglašali tudi mi in izpostavili, da bi bil potreben sprejem ustreznih ukrepov, da do takšnih primerov ne bi več prihajalo. Pregled naključno izbranih primerov dokumentiranja PVU na sprejemnih oddelkih ni pokazal bistvenih kršitev oziroma pomanjkljivosti spremljanja odrejenih PVU. Ob zadnjem obisku PKL je Varuh predlagal bolj skrbno in načrtno izpolnjevanje kontrolnih listov. Ob tokratnem obisku smo ugotovili, da so kontrolni listi skrbno izpolnjeni ter nismo zasledili bistvenih kršitev pri izpolnjevanju le teh. To je DPM pozdravil in spodbudil dosledno izpolnjevanje kontrolnih listov še v naprej.

Pacienti na sprejemnem oddelku ne smejo biti v lastnih oblekah iz varnostnih razlogov (da se pacienti ločijo od obiskovalcev in se prepreči odhode pacientov) in higienskih razlogov  (večkrat je potreba po pogostejšem preoblačenju). Tako so večino časa v spalnih oblačilih (pižami in halji). Sicer jim ponudijo tudi trenirke, vendar so le-te v poletnih mesecih prevroče. Varuh je doslej ob obiskih psihiatričnih bolnišnic zasledil različno prakso glede zahteve po nošenju bolnišničnih oblačil. Stališče DPM je, da je oblačilo, ki ga nosijo osebe, ki so hospitalizirane na varovanih oddelkih, izredno pomembno tudi za krepitev samopodobe in za osebno dostojanstvo, s tem pa soglaša tudi Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo, saj meni, da je treba (zaradi strokovnih in humanističnih dejavnikov) spodbujati nošnjo osebnih oblačil, razen seveda v zelo izjemnih primerih, ko to otežkočajo ali celo onemogočajo posebnosti telesnega zdravstvenega stanja bolnika oziroma potrebe po medicinskih intervencijah. To smo izpostavili tudi tokrat. PKL se je strinjala, da je potrebno spodbujati nošnjo osebnih oblačil pri pacientih, razen v zelo izjemnih primerih, zato bodo v lažje reševanje te problematike v prihodnosti usmerili več naporov in prav tako z edukacijo zdravstvenega osebja skušali zmanjšati neutemeljene potrebe po stigmatizaciji pacientov.

Sprejemna oddelka imata kadilnico v manjšem prostoru. Ob našem obisku je bil zrak v njem slab. Predlagali smo, da PKL preuči možnosti za učinkovitejše prezračevanje kadilnice, saj zračenje le s pomočjo prisilne ventilacije in skozi manjšo površino zamreženega okna očitno ni bilo dovolj. PKL je sporočila, da bodo boljše prezračevanje poskušali vzpostaviti.

Iz oddelka vodi izhod na manjšo teraso, z nje pa se po stopnišču pride na ograjeni vrt, kjer se pacienti lahko sprehajajo. Opazili smo, da ima terasa le metrsko ograjo, kar predstavlja za paciente nevarnost trimetrskega padca v globino. Osebje je povedalo, da se te nevarnosti zaveda, zato sta ob vsakem izhodu na teraso prisotna dva zaposlena. To naj bi zagotovilo večjo varnost, vendar se obenem tudi opravi manj izhodov na teraso. DPM je predlagal, da se ograja na terasi ter ob stopnišču ustrezno poviša oziroma uredi, da do naključnega ali namenskega padca iz terase ne bo moglo priti, saj bi se s tem razbremenilo tudi osebje oziroma bi se pacientom lahko zagotovilo več izhodov na zrak. V odzivnem poročilu je PKL  pojasnila, da za prihodnje leto načrtujejo dvig ograje oziroma ureditev vrta z namenom zagotavljanja večje varnosti pacientov iz zaprtih oddelkov, ki ta vrt uporabljajo. 

Na Oddelku I1 na Enoti za intenzivno psihiatrijo so nameščeni bolniki na podlagi izrečenega varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Oddelek je še vedno namenjen izključno moškim. Ob obisku PKL leta 2007 je bila na oddelku postelja s pripravljenimi pasovi za fiksacijo. Takrat nam je bilo obrazloženo, da fiksacij ne izvajajo, smo pa izrazili pomislek glede primernosti lokacije te postelje, ker je bila ob postelji drugega bolnika. Tokrat postelje za fiksacijo ni bilo več, kar smo pozdravili. Glede bivalnih razmer, prostočasnih aktivnosti, možnosti klicanja, izhodov, možnosti oblačenja v svoja oblačila so zadeve od prejšnjega obiska Varuha ostale nespremenjene. Takrat so v PKL tudi še občasno sprejemali obsojence in pripornike in imeli na oddelku paznika v uniformi, kar je predstavljalo nemalo težav za ostale paciente, ko je bil pacient zaradi begosumnosti vklenjen na vrtu med sprehodi. Ob tokratnem obisku so nam v PKL pojasnili, da že več kot eno leto niso imeli sprejema pripornika ali obsojenca. Tudi v primeru, če bi bili na oddelku pripornik oziroma obsojenec, pa naj ob sprehodu ne bi bil vklenjen. Pazniki v uniformah na tej enoti niso več sprejemljivi in ne dovoljeni in morajo biti v svoji civilni obleki. Na neurejenosti forenzične psihiatrije v Republiki Sloveniji Varuh že več let opozarja pristojna ministrstva in vedno znova ugotavlja, da do premika v smeri vzpostavitve forenzične bolnišnice ni še prišlo.

Ob našem obisku sta bila Oddelka G1 in G2 na Enoti za gerontopsihiatrijo polno zasedena. Povprečno tretjina pacientov je čakala na namestitev v domove za starejše, nekaj pacientov pa naj bi bilo nameščenih v socialno varstvene zavode. Pristojni so nam pojasnili, da je sodelovanje z zavodi boljše kot v preteklosti, še posebej z zavodi izven mestne občine Ljubljana.

Oddelek A1 je ženski oddelek za prolongirano psihiatrijo. Namenjen je pacientkam, ki potrebujejo intenzivno obravnavo ponavljajočih se ali dolgotrajnih duševnih motenj. Nanj so pacienti premeščeni s sprejemnih oddelkov. Ob obisku DPM je bilo vseh 19 postelj zasedenih. Ena pacientka je bila na zdravljenju na podlagi sklepa sodišča, ostale so na podlagi prostovoljne izjave. Gibanje se pacientom zagotavlja v bolnišničnem parku ob spremstvu bolnišničnega osebja. Na tem oddelku se sprehodi beležijo. Tako prakso smo pozdravili in predlagali, da tudi na drugih varovalnih oddelkih poskušajo voditi evidenco.

Oddelek I3 enote za intenzivno terapijo je namenjen pacientom, ki potrebujejo daljše zdravljenje (diagnostiko in psihiatrično pomoč) na varovanem oddelku. Na dan obiska je bilo zasedenih postelj 18. Približno polovica bolnikov na tem oddelku soglaša z zdravljenjem, o pridržanju ostalih pacientov pa odloča sodišče s sklepom na podlagi poslanega obvestila o pridržanju s strani PKL. Večina pacientov konča zdravljenje pred potekom časa, ki je določen s sklepom sodišča. Sklepe o pridržanju vročajo socialne delavke vsem pacientom. Na tem oddelku se ne izvajajo PVU. V primeru, da je pri pacientu potrebna ponovna uvedba PVU, ga premestijo na sprejemni oddelek. V zvezi s tem oddelkom smo tudi pozdravili vključevanje pedagoginje, ki prihaja dvakrat tedensko in pomaga mlajšim pacientom, ki se šolajo (z vpisovanjem na fakulteto, pripravo ali organizacijo na izpite).

Na oddelkih I3, G1, G2 ter A1, za razliko od oddelka I1, nabiralnika za anonimno oddajo pritožbe nismo našlo nameščenega. Predlagali smo, da se nabiralnike namesti tudi tja in tako omogoči (tudi) anonimno oddajo pritožbe. PKL se je na predlog odzvala s pojasnilom, da bodo na oddelkih G1, G2 in A1 nabiralnik namestili bliže pacientom.

Ob pregledu dokumentacije za oddelke I3, sprejemni moški ter sprejemni ženski oddelek smo zaznali pomanjkljivost pri pošiljanju obvestil sodišču o pridržanju oseb v PKL. Ugotovili smo, da obvestilo o pridržanju pošiljajo sodiščem po faksu. Med tednom se jih pošilja iz administracije, in sicer hkrati več. Tako dobijo le eno potrdilo in tega ne priložijo v spis pacientov. Predlagali smo, da naj se na vsako obvestilo o pridržanju napiše datum ter ura, ko je bilo obvestilo o pridržanju poslano, poslana obvestila o pridržanju pa naj se kopirajo ter vložijo v  spise pacientov za katere je bilo obvestilo o pridržanju poslano. Med vikendom obvestila o pridržanju pošiljajo medicinske sestre. Tudi te pošiljajo obvestila o pridržanju po faksu, vendar priložijo obvestilom o pridržanju potrdila faksa, da je bilo obvestilo poslano. To smo sicer pozdravili, zaradi enotnosti prakse pa prav tako predlagali, da naj tudi medicinske sestre na vsako obvestilo o pridržanju napišejo datum in uro, ko je bilo obvestilo o pridržanju poslano.

PKL ima posebni Pravilnik o pravicah in dolžnostih pacientov (v nadaljevanju: PPDP), ki je tudi objavljen na spletni strani PKL. Ta v osmem členu govori o postopku obravnave kršitve pacientovih pravic. Ob ogledu varovanih oddelkov nismo zasledili, da bi bil PPDP obešen na oglasnih deskah, zato smo predlagali, da bolnišnica poskrbi, da se namestijo na vidna mesta na vseh varovanih oddelkih. PKL je v odzivnem poročilu navedla, da je PPDP obešen na vseh vidnih mestih na varovanih oddelkih, prav tako so povsod zagotovljene brošure, ki pojasnjuje določbe Zakona o pacientovih pravicah.