Pobudniki so Varuhu tudi v letu 2014 posredovali nekatera vprašanja in probleme, s katerimi se srečujejo pri vključevanju v program javnih del.

Izpostavljali so neenakopraven položaj mladih mater pri zaposlitvi preko javnih del. Problem je v tem, da so se javna dela v letu 2014 izvajala skladno s spremembami Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-B), ki določajo, da so javna dela namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidencah brezposelnih oseb. Pobudniki so predlagali, da se čas prijave na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) pred prihodom na porodniško in čas prijave po porodniški upoštevata kot neprekinjena prijava na ZRSZ oziroma se časa seštevata, saj prekinitev ni bila samovoljna oziroma brez upravičenega razloga. Mlade matere so namreč sedaj po porodu popolnoma izenačene z začetnimi iskalci zaposlitve. Na ta način jih postavljamo v neenakopraven položaj tudi s tistimi, ki so na ZRSZ prijavljeni in so zaradi poškodb oziroma bolezni na bolniškem staležu, pa se jim trajanje prijave ne prekine.

Pogoj, da morajo biti osebe, ki se v javna dela vključijo, pred vključitvijo vsaj eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (tisti, ki so bili vključeni že v letu 2013 in bi želeli delo podaljšati, pa so morali ta enoletni pogoj izpolnjevati že pred vključitvijo v javna dela v letu 2012 ali 2013) je, kot kaže, presenetil vse – osebe, ki so bile do 31.12.2013 vključene v javna dela, brezposelne, ki so se želeli v javna dela vključiti, delodajalce, ki so izgubili delavce, ki so jih usposabljali in izobraževali ter tudi območne službe ZRSZ, ki so ljudem že v letu 2013 posredovale napačne informacije glede pogojev za vključitev v javna dela v letu 2014.
Varuh se je s predlogi pobudnikov strinjal ter predloge posredoval Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSEM).

Varuh je v letu 2014 tudi priporočil ministrstvi naj pripravi spremembe 50. Člena Zakona o urejanju trga dela, ki bodo izjemoma zaradi narave posameznega dela (npr. osebna asistenca) in ob upoštevanju izjemnih okoliščin (npr. bolezensko stanje brezposelne osebe) omogočale opravljanje javnega dela z isto brezposelno osebo pri istem izvajalcu javnih del čez zakonsko določeno 24-mesečno omejitev trajanja.

Pobudniki so izpostavljali problematiko pravic ljudi, ki so vključeni v javna dela. Bili so nezadovoljni s predpisi, ki področje javnih del urejajo.
MDDSZ smo v mesecu februarju naslovili tudi pisno poizvedbo, v mesecu juniju pa smo se srečali tudi z vodstvom Zavoda RS za zaposlovanje, kjer je pogovor tekel tudi o problematiki javnih del.

Varuh je že konec decembra 2013 prejel nekaj pobud, ki so nakazovale na sistemsko problematiko na področju javnih del, v letu 2014 pa je prejel še več sorodnih pobud. Varuh je na podlagi prejetih pobud ugotovil, da je do povečanja števila pobud prišlo predvsem zaradi sprememb Zakona o urejanju trga dela, ki javna dela ureja in so začele veljati s 1. januarjem 2014. Pobudniki so med drugim zatrjevali, da so na območnih službah ZRSZ v letu 2013 prejeli pomanjkljive in netočne informacije o možnostih za vključitev v javna dela v letu 2014, tisti, ki so bili v tako obliko dela že vključeni pa, da niso bili seznanjeni, da s 1. 1. 2014 ne bodo več izpolnjevali pogojev za ponovno vključitev v javna dela pri istem izvajalcu. Poleg tega pobudniki poudarjajo, da so tako zaposleni v javnih delih kot izvajalci programov bili prikrajšani zaradi sprememb področne zakonodaje, ker ni bilo uvedeno prehodno obdobje, ki bi omogočalo zaključitev programov javnih del izvajalcev z istimi ljudmi. Pobudniki so Varuha prosili, naj se zavzame za pravice brezposelnih oseb, ki so že ali bi se želeli vključiti v javna dela.

Poleg spremenjenih pogojev za vključitev v programe javnih del, je Varuh kot problematično ocenil tudi drugo novost v zvezi z javnimi deli v letu 2014, to pa je prednost pri napotovanju v javna dela tistih brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarnega nadomestila, ob tem da se po novem polovica časa vključitve v program javnega dela šteje v prejemanje denarnega nadomestila. Varuh je izrazil razumevanje, da se s predlagano ureditvijo pasivne oblike denarnih pomoči dolgotrajno brezposelni osebi nadomešča z aktivnimi spodbudami za vključevanje na trg dela, vendar se ob tem sprašuje, ali ni socialna izključenost oseb, ki ne prejemajo več denarnega nadomestila še večja in bi bila aktivna spodbuda za vključevanje nazaj na trg dela za te osebe še toliko bolj pomembna.

Iz ene od pobud, ki je bila sicer anonimna, izhaja tudi domnevno izkoriščanje oseb v programih javnih del. MDDSZEM smo zato postavili tudi vprašanje, kakšen je nadzor nad izvajalci programov javnih del, katere so najpogostejše kršitve in kakšne so posledice za kršitelje.

S problemi, predstavljenimi v pobudah Varuhu smo seznanili MDDSZ in od njih zahtevali odgovore na različna vprašanja, povezana z javnimi deli. V pogovoru z vodstvom ZRSZ v mesecu juniju, so se sogovorniki strinjali z nami (z Varuhom), da so pogoji za vključitev oseb v program javnih del zelo strogi in pojasnili, da ciljne skupine za vključitev v javna dela določa pristojno ministrstvo, zato so na ZRSZ vezani na njihove odločitve. V pogovoru smo se med drugim dotaknili tudi problematike neizvajanja javnih del v manjših občinah. Predstavniki ZRSZ so v zvezi s tem pojasnili, da na to, kdo so izvajalci javnih del, nimajo vpliva, saj način izbora poteka preko javnih povabil. Najverjetneje pa se manjše občine ne odločajo za javna dela zaradi nižjih sredstev. Po njihovi oceni pa ni nujno, da so osebe iz manjših občin prikrajšane, saj delo preko javnih del ni vezano na kraj prebivanja in niti se ne izvaja samo v občinah, pač pa tudi v drugih organih, ki izvajajo netržno dejavnost. Res pa je v manjših občinah manj teh organov.