Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh na komisiji za peticije: "Ponovna ocena upravičenosti do osebne asistence lahko poseg v že pridobljene pravice!"

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na 2. seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti 19. 1. 2023, kjer so osrednjo pozornost namenili vprašanjem osebne asistence, predstavil nekatere ugotovitve v zvezi z vprašanjem ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence. Poudaril je še, da na tem področju s sodelavci prepoznava tudi druge težave, kot so nepriznavanje nekaterih stroškov, ki nastajajo pri izvajanju osebne asistence, dolgotrajni postopki odločanja na drugi stopnji ter zmanjševanje obsega že priznane pravice na podlagi 9. člena Zakona o osebni asistenci brez možnosti uporabe pravnega sredstva. Veliko vznemirjenja in težav pa je povzročila tudi aplikacija za registracijo delovnega časa osebnih asistentov. Varuh je na seji večjo pozornost posvetil ponovni oceni upravičenosti do osebne asistence.

Po obravnavi številnih pobud v zadnjih slabih dveh letih je s sodelavci ugotovil, da odločbe o priznavanju te pravice niso bile ustrezno obrazložene, s tem pa je bilo osebam onemogočeno učinkovito vlaganje pravnih sredstev in s tem poseg v pravico do poštenega odločanja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) to vprašanje že rešuje, so sporočili v odzivu Varuhu 17. januarja. Varuh je MDDSZ tudi opozoril, da je ponovna ocena upravičenosti do osebne asistence lahko poseg v že pridobljene pravice in da je kot prikrito poseganje v pravice mogoče razumeti tudi odločanje o spremenjenih okoliščinah upravičencev. Ugotovil pa je še, da postopki pri izvajanju ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence niso bili jasni. Pojavljale so se tudi informacije o sumih, da naj bi v nekaterih primerih prišlo do hudih zlorab pravice do osebne asistence. »Ugotovili smo, da v nobenem primeru domnevne zlorabe (še) ni prišlo do ukrepanja, ki ga predpisi predvidevajo za takšne primere, torej do odvzema pravice ali celo kazenskega pregona,« je na seji komisije poudaril varuh.

»Ministrstvu smo že leta 2021 predstavili stališče do določbe 22.a člena Zakona o osebni asistenci in ponovne ocene upravičenosti osebe do osebne asistence. Že takrat smo opozorili na nevarnost, da bi lahko prišlo do posega v pravice nekaterih uporabnikov, zakonske podlage za poseganje v pravice posameznikov namreč nismo našli,« je poudaril varuh, ki sicer meni, da ni sporna zakonska ureditev, ki opredeljuje možnost ponovne presoje pravnomočnih odločb, tudi za primere različnih zlorab pri pridobivanju pravice, vendar pa mora biti takšna ponovna presoja v zakon, predvidena vnaprej. »Takšne ponovne presoje Zakon o osebni asistenci do uveljavitve novele ne ureja, zato pri Varuhu poseganje v pravnomočne odločbe, ki so bile izdane pred uveljavitvijo novele, ocenjujemo kot neskladno z določbo 158. člena Ustave RS,« poudarja varuh Svetina.

Po mnenju Varuha je enako sporna tudi ponovna ocena upravičenosti do osebne asistence v primerih, ko upravičenec zaprosi za povečanje že priznanega obsega osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, pa mu je bil obseg zaradi uporabe novih kriterijev zmanjšan, čeprav ni prišlo do spremembe (izboljšanja) zdravstvenega stanja. Zmanjšanje že priznane pravice do osebne asistence lahko utemeljuje edino izboljšanje zdravstvenega stanja, je prepričan Varuh. »Zato je treba tudi v takšnih postopkih paziti, da se pri posameznikih, ki se jim je zdravstveno stanje poslabšalo, ne izvede 'prikriti' poseg v pravice s tem, da se opravi nova ocena, po novih kriterijih, ki pripeljejo do zmanjšanja obsega pravice,« je poudaril Svetina na seji komisije. V odzivu na predloge Varuha je ministrstvo sporočilo, da bodo enako kot doslej postopke ponovne ocene izvajali vedno, ko posameznik zaprosi za povečan obseg storitve. »Predlogov Varuha ministrstvo ne sprejema, vendar se s tem stališčem ne bomo sprijaznili,« je bil odločen varuh.

»Ugotovili smo tudi, da je ministrstvo samovoljno in morda celo diskriminatorno oblikovalo poseben seznam, na katerih so se kot upravičenci za ponovno oceno po preučenih informacijah znašle osebe, ki niso bile (zgolj) gibalno ovirane, torej v veliki meri osebe z motnjami v duševnem zdravju ali razvoju. »Kljub iskanju informacij, kako je seznam upravičencev nastal in kakšni kriteriji so bili uporabljeni, nam tega ni uspelo dognati,« je povedal varuh. Ob tem so zaznali tudi, da je bila 'obremenjenost' nekaterih območij v Sloveniji s ponovno oceno upravičencev najmanj 30-krat tolikšna kot na drugih območjih. »Ministrstvo v svojem odzivu ugotovitev Varuha v tem delu sploh ni komentiralo,« je poudaril varuh.

Varuh je zadovoljen, da je ministrstvo junija lani z navodilom centrom za socialno delo zaustavilo vse postopke ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence po seznamu. »Kot varuh to odločitev pozdravljam, saj s tem ni prišlo do posledic. Vseeno pa opozarjam, da je takšen način pristopanja k obravnavi oseb, ki so življenjsko odvisne od tuje pomoči nesprejemljiv in pomeni poseg v človekove pravice,« poudarja.

»Idejo o ponovni oceni upravičenosti naj bi sprožili nepričakovano visoki stroški izvajanja osebne asistence ter tudi sumi, da so posamezniki s primerljivimi potrebami deležni bistveno različnih obsegov priznane pravice. S spremembo zakona o osebni asistenci je očitno prišlo do korenite spremembe videnja, kaj je osebna asistenca, komu in v kakšnem obsegu je namenjena. To se je zgodilo, čeprav se določbe zakona, ki to opredeljujejo, v ničemer niso spremenile. Zdi se tudi, da imajo različni deležniki različne odgovore na tovrstna vprašanja,« je na seji komisije ugotavljal varuh.

Varuh odgovorne poziva, da nujno sistematično pristopijo k razrešitvi vprašanja, kaj je vsebina in namen osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci in to jasno uredijo s spremembo zakona, če se izkaže za potrebno. »Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti vprašanju poseganja v že pridobljene pravice. Pravica mora biti namreč opredeljena tako, da bo razumljiva tako prosilcem oz. upravičencem, odločevalcem v upravnem postopku (CSD in MDDSZ) ter izvedencem (IRSSV). Vsaj do ustrezne novelizacije zakonske ureditve se posameznikom ne sme zmanjševati obseg že priznanih pravic. Prav tako je nujno treba vzpostaviti tudi učinkovite mehanizme nadzora nad izvajanjem osebne asistence, saj ni sprejemljivo, da se zaradi morebitnih posamičnih nepravilnosti posega v pravice vseh uporabnikov osebne asistence,« je na seji komisije še poudaril varuh Svetina.

Natisni: