Varuh človekovih pravic (Varuh) je tudi letos aktivno sodeloval pri pripravi regionalnega poročila o stanju pravne države v Evropi, ki ga je pripravila Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI). Poročilo vključuje države članice EU, kandidatke za članstvo in nečlanice. Aktualno poročilo je eden najbolj celovitih in neodvisnih prikazov razmer na področju pravne države v Evropi.
Regionalno poročilo temelji na prispevkih več kot 40 evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice (NHRI) in razkriva ključne sistemske izzive pravne države v Evropi. Poročilo vsebuje tudi nacionalni prispevek Varuha človekovih pravic. Varuh je v tem prispevku izpostavil več sistemskih težav, ki vplivajo na učinkovito varstvo človekovih pravic in spoštovanje načela pravne države. Med drugim je opozoril na dejstvo, da institucija že več mesecev deluje brez predstojnika s polnim mandatom, kar slabi njen ugled in zmanjšuje njeno sposobnost odzivanja ter opozarjanja na kršitve človekovih pravic. Opozoril je tudi na izzive v zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o varuhu človekovih pravic. Zakon bi moral okrepiti institucionalno neodvisnost, razširiti pooblastila in zagotoviti skladnost s Pariškimi načeli Združenih narodov o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice. Varuh je opozoril tudi na pomanjkanje učinkovitega odziva državnih organov na njegova priporočila, zlasti pri strukturnih spremembah, kot so deinstitucionalizacija, zdravstvena oskrba in pravice invalidov. Poleg tega je v poročilu poudaril, da v praksi pogosto ni vključen v začetne faze priprave zakonodaje – tudi kadar ta neposredno posega v njegovo pristojnost (npr. predlog Zakona o medijih).
Poročilo razkriva, da se že šesto leto zapored nadaljuje negativen trend na področju pravne države v Evropi. Poleg ponavljajočih se izzivov, kot so pomanjkanje odziva oblasti na priporočila NHRI, zmanjševanje proračunskih sredstev, pritiskov na civilno družbo in medije, številne nacionalne institucije poročajo tudi o dolgotrajnih sodnih postopkih, slabi dostopnosti brezplačne pravne pomoči ter pomanjkljivi zaščiti ranljivih skupin. V številnih državah je dostop do sodnega varstva še dodatno otežen zaradi pomanjkanja sodnikov, zastarelih postopkov (npr. prepočasne digitalizacije poslovanja sodišč), visokih stroškov brezplačne pravne pomoči ali pomanjkanja posebnih postopkov za ranljive skupine. Poročilo opozarja tudi na neizvajanje odločb nacionalnih sodišč, kar spodkopava zaupanje v pravno državo.
V poročilu pa je zaznati tudi nekatere pozitivne premike v več državah, kot na primer okrepitev zakonodajnih okvirov za delovanje institucij za človekove pravice, pridobitev ali ohranitev A-statusa po Pariških načelih, boljši dostop do informacij javnega značaja ter večje vključevanje civilne družbe v oblikovanje javnih politik.
Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice nacionalnim oblastem in regionalnim institucijam daje vrsto konkretnih priporočil za izboljšanje stanja pravne države. Med ključnimi priporočili so zagotavljanje zadostnih sredstev za učinkovito delovanje nacionalnih institucij za človekove pravice, vzpostavitev močnih zaščitnih mehanizmov za zagovornike človekovih pravic, spodbujanje izvajanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter krepitev preglednosti, odgovornosti in neodvisnosti sodnih sistemov.
ENNHRI pričakuje, da bo poročilo odločevalcem na nacionalni in evropski ravni služilo kot konkretno orodje pri krepitvi pravne države, varstvu človekovih pravic in utrjevanju demokracije v Evropi.
Regionalno poročilo ENNHRI o stanju pravne države v letu 2025 je dostopno tukaj.
