Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Uporaba mask pri komunikaciji z osebami z izgubo sluha

Izjema od splošne zapovedi uporabe mask predstavlja primerno in potrebno prilagoditev, da se osebam z izgubo sluha omogoči uresničevanja njihovih pravic, vezanih na enak dostop do komunikacij in informacij ter na svobodo izražanja. 

* * *

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je opozoril na težave pri uresničevanju pravice do komunikacije za osebe z izgubo sluha zaradi obveznosti nošenja mask v času epidemije koronavirusa. Pobudnik je opisal težave, ki jih ima kot oseba z izgubo sluha zaradi uporabe mask pri komunikaciji z zaposlenimi v gostinstvu ter v trgovini (npr., da ni mogel naročiti hrane v gostilni in da se ni mogel sporazumeti z blagajničarko v trgovskem centru). Izpostavil je, da nošenje mask onemogoča komunikacijo naglušnim in gluhim, ker sogovorniku ne morejo brati iz ustnic.

V okviru obravnave zadeve je Varuh na Vlado Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) naslovil poizvedbo. Uvodoma smo v njej spomnili, da je Varuh na Vlado že naslovil dva dopisa, v katerih je (vezano na takrat veljavni Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin[1]) med drugim opozoril, da zapoved uporabe zaščitne maske (ter takrat tudi zaščitnih rokavic) posega v posameznikovo svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave Republike Slovenije (URS)[2]. Že takrat je Varuh tudi izrazil svoje mnenje, da bi izvršilna oblast za takšen poseg potrebovala izrecno zakonsko podlago[3] - in vezano na to tudi predlagal Vladi, da predloži predlog spremembe Zakona o nalezljivi bolezni (ZNB), iz katere bo jasno izhajalo, katere človekove pravice, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji lahko v primeru izbruha epidemije na podlagi zakonskega pooblastila omeji vlada.

Tokrat pa je vezano na zgoraj omenjeno pobudo Varuh posebej izpostavil še težave pri uresničevanju pravic oseb z izgubo sluha zaradi obveznosti nošenja mask. Spomnili smo, da Konvencija o pravicah invalidov (v nadaljevanju: MKPI), ki jo je leta 2010 ratificirala tudi Republika Slovenija[4], varuje uporabo govorjenih in znakovnih jezikov ter drugih oblik negovorjenih jezikov (2. člen), med katere lahko štejemo tudi odčitavanje z ust za osebe z izgubo sluha.

Skladno z 9. členom MKPI morajo države pogodbenice invalidom omogočiti neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja, in zato sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom zagotovijo med drugim tudi enak dostop do informacij in komunikacij. Po 21. členu iste konvencije morajo države pogodbenice sprejeti vse ustrezne ukrepe, da invalidom zagotavljajo uresničevanje pravice do svobodnega izražanja in mnenja, vključno s pravico, da enako kot drugi pridobivajo, sprejemajo ter sporočajo informacije in vsebine s katero koli obliko sporočanja po lastni izbiri.

Skladno s 5. členom MKPI morajo države pogodbenice prepovedati vsako diskriminacijo zaradi invalidnosti, skladno z 2. členom MKPI pa diskriminacija predstavlja odklonitev primerne prilagoditve. MKPI v istem členu določa, da primerna prilagoditev pomeni potrebne in primerne spremembe ter prilagoditve, ki ne nalagajo nesorazmernega ali nepotrebnega bremena, kadar so v posameznem primeru potrebne, da se invalidom na enaki podlagi kot drugim zagotovi uživanje ali uresničevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Dosledno spoštovanje določb o obvezni uporabi mask v komunikaciji z osebami z izgubo sluha bi lahko predstavljalo diskriminacijo v smislu MKPI ter Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI)[5]. Zapovedano uporabo mask je zato treba presojati tudi v luči obveznosti sprejema primernih prilagoditev, ki preprečujejo diskriminacijo. Varuh je ocenil, da bi v danem primeru izjemna neuporaba maske v primerih, ko je ta sicer obvezna, za komunikacijo z osebami z izgubo sluha, ki se sporazumevajo z odčitavanje z ust, lahko predstavljala primerno prilagoditev v smislu zgoraj omenjene MKPI (pa tudi tretjega odstavka 3. člena ZIMI). Šele odstranitev maske namreč takim osebam z izgubo sluha omogoči uresničevanje njihovih pravic, vezanih na enak dostop do komunikacij in informacij ter na svobodo izražanja ter jim zagotavlja polno in učinkovito sodelovanje v družbi.

Varuh se je zato na Vlado obrnil za stališče do primerne prilagoditve zapovedi o nošenju mask za osebe z izgubo sluha zaradi uresničevanja njihovih pravic, vezanih na enak dostop do komunikacij in informacij ter na svobodo izražanja.

Vlada se je Varuhu odzvala s pojasnilom, da je Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2[6] , ki je veljal od 25. 6. 2020 do 4. 9. 2020, določal obvezno uporabo zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza (šal, ruta ali podobna oblika zaščite, ki prekrije nos in usta) pri gibanju in zadrževanju v zaprtih javnih prostorih, ki vključujejo tudi javni potniški promet, brez izjem. Na podlagi strokovnih priporočil in zaradi poslabšanja epidemiološke situacije pa je nato Vlada
3. 9. 2020 sprejela nov Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2[7] (v nadaljnjem besedilu: Odlok), ki se je uporabljal od 4. 9. 2020 do 19. 9. 2020. Odlok je določal, da je uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza (šal, ruta ali podobna oblika zaščite, ki prekrije nos in usta) pri gibanju ali zadrževanju v zaprtem javnem prostoru, kar vključuje tudi javni promet, obvezna, če v prostoru ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje več kot 2 metra. Ta odlok pa je uvedel dodatno izjemo tudi pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhonemimi in naglušnimi osebami, kjer se je, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza lahko začasno opustila, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo več kot 2 metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado.

Na podlagi strokovnih priporočil in zaradi poslabšanja epidemiološke situacije je Vlada
18. 9. 2020 nato sprejela nov Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2[8] (v nadaljnjem besedilu: veljavni odlok), ki razširja obveznost uporabe zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza. Veljavni odlok prav tako predvideva nekaj izjem, vključno tudi tisto, ki se nanaša na neposredno komunikacijo z gluhimi, gluhonemimi in naglušnimi osebami.

Upoštevaje navedeno je Varuh sklepno ugotovil, da je Vlada pri sprejemanju (dveh) odlokov o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 upoštevala predloge Varuha o potrebi po prilagoditvi obveznosti nošenja mask za osebe z izgubo sluha, in sicer sta s tega vidika v veljavnem odloku relevantna njegova tretji[9] in četrti[10]  odstavek 3. člena. Posredovanje Varuha v obravnavani zadevi je bilo torej uspešno, opozorila pobudnika in predlogi Varuha v tej zadevi pa so prispevali k pozitivnimi spremembam za širši krog ljudi (1.2-16/2020).

 


[1] Uradni list RS, št. 38/20, 51/20 in 52/20.

[2] Gledati npr. odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: US RS) številka U-I-218/07 z dne 26. 3. 2009: »Pravica do splošne svobode ravnanja daje posamezniku pravico, da "razpolaga sam s seboj" in s tem, kar mu je kot osebi lastno, brez zunanjih vplivov. Za posameznika je namreč pomembno, da izbere svoj življenjski slog, da razvije svojo osebnost in da živi tako, kot se sam odloči.«

[3] Že iz drugega odstavka 15. člena URS izhaja, da je način uresničevanja človekovih pravic mogoče predpisati le z zakonom, torej se tudi za omejevanje človekove pravice, ki predstavlja kvalitativno večji poseg od samega načina uresničevanja, zahteva pravni akt enake veljave, torej zakon. Podobno npr. tudi v odločbi US RS št. U-I-158/95: »Po ustaljenem stališču Ustavnega sodišča je temeljne ustavne pravice mogoče omejiti le z zakonom, potem ko zakonodajalec opravi tehtanje ustavnih dobrin in ugotovi nujnost omejevalnega ukrepa«.

[4] Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 10/08)

[5] Uradni list RS, št. 94/10, 50/14 in 32/17

[6] Uradni list RS, št. 90/20

[7] Uradni list RS, št. 117/20.

[8] Uradni list RS, št. 124/20.

[9] »Pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhonemimi in naglušnimi osebami se, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo najmanj 2 metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado«.

[10] »Uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza v komunikaciji z osebami iz prejšnjega odstavka ni obvezna za tolmače za slovenski znakovni jezik«.


Natisni: