Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Strpnost je temeljni predpogoj za medsebojno življenje v sožitju

Pred 25. leti je Generalna konferenca UNESCO današnji dan razglasila za mednarodni dan strpnosti. V Deklaraciji o načelih strpnosti je v preambuli poudarila zaskrbljenosti zaradi vzpona dejanj nestrpnosti, nasilja, terorizma, ksenofobije, agresivnega nacionalizma, rasizma, antisemitizma, izključevanja, marginalizacije in diskriminacije, ki so uperjena proti nacionalnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, beguncem, priseljenim delavcem, priseljencem in ranljivim skupinam znotraj družb, kot tudi dejanj nasilja in ustrahovanja, ki so zagrešena nad posamezniki, ki uveljavljajo svojo svobodo mišljenja in izražanja.

Ob današnjem mednarodnemu dnevu strpnosti varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da je prav strpnost temeljni predpogoj za življenje v sožitju – za mir, demokracijo in napredek. »Le s sprejemanjem drugega, takšen kot je, lahko sobivamo, kot si vsi želimo,« še izpostavlja. V času, ko je naše življenje močno zaznamovano z epidemijo koronavirusne bolezni in mnogimi z njo povezanimi stiskami, so naši odnosi še na posebni preizkušnji. »Strpnost naj bo naše vodilo, saj je v teh kriznih časih, ko nam je vsem težko, še toliko bolj pomembno, da pokažemo svoje pozitivne plati. V medsebojnih odnosih – v družini, v službi, med ljudmi, ki jih v času omejenega družbenega življena srečujemo pri opravljanju njihove službe, pa tudi na spletu – ne netimo nestrpnosti in tako ne sproščajmo svojih frustracij. Bodimo zgled za vse tiste, ki tega ne zmorejo in naj nam ne bodo odveč vsi tisti koraki, ki jih bomo naredili, da bi bili bližje sočloveku. »Strpnost, medsebojna obzirnost, nesebičnost, iskrenost, prijaznost in razumevanje naj bodo naši 'alfa in omega',« še poziva Peter Svetina.

Varuh človekovih pravic še meni, da brez odločitve za strpnost ni mogoče doseči ustrezne ravni spoštovanja in uveljavljanja človekovih pravic. Strpnost namreč ne pomeni le strpnega prenašanja drugih ljudi ali drugače mislečih, temveč izhaja iz prepričanja, da je treba dosledno spoštovati pravice ljudi takšne, kot so – splošne, neodtujljive in nedeljive.

Natisni: