"Uveljavljanje koristi otroka kot temeljnega vodila pri odločanju opredeljuje že Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki letos praznuje 30 let. Pravkar uveljavljen Družinski zakonik in Zakon o nepravdnem postopku pa poleg Zakona o Varuhu človekovih pravic dodajata pravne podlage za izvajanje zagovorništva," je v četrtek, 16. 5. 2019, na predstavitvi v Kopru poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Nekaj uvodnih besed je udeležencem dogodka v imenu soorganizatorja Občine Koper namenil tudi podžupan Mario Steffe.

"V preteklosti smo bili nemalokrat priče situacijam, ko se je v številnih in pogosto tudi dolgotrajnih sodnih in upravnih postopkih in zadevah sprejemalo za otroka pomembne odločitve, ne da bi se ga vključilo. Otroka se ni slišalo, četudi je na različne načine opozarjal nase in poskušal izraziti svoje mnenje", je povedala ena izmed pobudnic zagovorništva v Sloveniji in danes koordinatorica za Notranjsko, Kras in Južno Primorsko regijo mag. Martina Jenkole.

Varuh si je ves čas prizadeval, da bi zagovorništvo postalo del sistemske ureditve in z novelo zakona o varuhu je to uresničeno. »Pri tem bi se morali zahvaliti odločevalcem, ki so več let ignorirali predloge Varuha, saj smo v tem času lahko odpravili vse glavne pomanjkljivosti projekta in vzpostavili standarde dobre prakse, ki jih sedaj uveljavljamo,« je poudaril Tone Dolčič.

"Od začetkov pa do danes so bili zagovorniki postavljeni že več kot 650 otrokom, kar kaže, da je bil tak institut nujen za slovenski prostor," je še poudaril varuh človekovih pravic, ki je predstavnikom sedme sile pojasnil tudi, da je tovrsten institut unikum v evropskem prostoru in zgled dobre prakse.
Na Varuha se s pobudo za postavitev zagovornika največkrat obrnejo starši ali zakoniti zastopniki, sledijo pa jim centri za socialno delo in sodišča. Letno dobi okoli 70 pobud.

»Kljub temu, da se zagovorništvo otrok izvaja že dobro desetletje, se pri sodelovanju z organi srečujemo z raznoliko prakso poznavanja tega instituta,« je pojasnila svetovalka za zagovorništvo Jasna Vunduk, ki s sodelavkama Leo Javornik in Lidijo Hvastja Rupnik pri Varuhu obravnava pobude in skrbi, da institut spoznavajo vsi. Pobudo za zagovornika namreč lahko da vsak.

V 2018 in začetku leta 2019 je bilo največ zagovornikov postavljenih na območju severovzhodnega dela Slovenije, in sicer 18 otrokom. Na širšem ljubljanskem območju je bil postaviljen 16 otrokom, na Gorenjskem 12 otrokom, na območju Notranjske, Krasa in Južne Primorske ga je dobilo 10, na Celjsko – Koroškem območju pa 12. Na goriškem območju so ga postavili 6 otrokom, na dolenjskem območju pa dvema.

Sodelavci Varuha so v Kopru v uradnih dveh urah ter neformalnem klepetu zatem, predstavili, kaj je zagovorništvo, kdaj ga lahko kot strokovni delavci uporabijo, kdo so zagovorniki, kako otrok dobi zagovornika in kako poteka sodelovanje zagovornika z otrokom, starši in drugimi institucijami, potem ko je zagovornik postavljen. Sodniki, svetovalci na centrih za socialno delo, učitelji, vzgojitelji, predstavniki nevladnih organizacij, policisti, skratka vsi, ki se z otroki pri svojem delu najpogosteje srečujejo in skrbijo za njihovo največjo korist oziroma o njej odločajo, so bili z izčrpno predstavitvijo na konkretnih primerih zadovoljni.

Območna koordinatorica zagovorništva za Obalo, Kras in Notranjsko Martina Jenkole je bila zadovoljna s številno udeležbo zainteresiranih, prijavilo se jih je kar 70. "Poznavanje instituta bo pomagalo tudi nam koordinatorjem in zagovornikom, da brez odvečnih razlag hitro opravimo svojo nalogo, saj je v primerih, ko gre za otroke, potrebno ukrepati še posebej kvalitetno in brez zavlačevanja." Zaenkrat je zagovornikov v regiji le osem, Jenkoletova upa, da jih bo še več.

Zagovorniki lahko odigrajo pomembno vlogo ne le v primeru razveznih postopkov med starši, pač pa tudi takrat, ko se starša ne moreta dogovoriti o raznih spremembah, ki zadevajo otroka ali več njih, na primer, ko gre za spremembo stikov in predodelitve, pa tudi, ko gre za prešolanje ali spremembo bivanja. Otrok lahko svoje mnenje posreduje preko zagovornika tudi takrat, ko se v družini zalomi do te mere, da se razmišlja o ukrepih odvzema otroka, namestitve v rejništvo, zavodsko varstvo in podobno, je povedala zagovornica otrok v regiji Boža Černe.

Namen zagovorništva je otroku nuditi strokovno pomoč, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter posredovati to mnenje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. »Zagovornik ni zakoniti zastopnik otroka«, opozori vodja zagovorništva Tone Dolčič.
Sodnikom je v družinskih zadevah po pravkar uveljavljenih zakonskih spremembah na voljo več mehanizmov, da se bolje seznani z otrokovim mnenjem, vključno z boljšo opredelitvijo in vlogo zagovornika otroka. Sodniki, ki institut redno uporabljajo, ocenjujejo, da ima zagovorništvo otrok neprecenljivo vrednost. Omogoča namreč oblikovanje bolj pristnega mnenja otroka. Vodja zagovorništva Dolčič je še ocenil, da so sodniki pri odločanju prepoznali koristi zagovorništva in so sodne odločbe čedalje bolj celovite. V njih obrazložijo, kako so pridobili mnenje otroka in ali so ga upoštevali.

"Zagovornik ima z otrokom približno 10 srečanj, ima možnost navezati zaupen odnos z njim, starši pri pogovorih niso navzoči," je še povedala zagovornica Černe. Zagovorništvo je osredotočeno samo na otroka, vendar nikakor ne posega v starševsko skrb. Starša ali skrbnika pa sta oba v enaki meri seznanjena z zaključnim poročilom.

Zagovorništvo otrok so pozitivno sprejele tudi učiteljice in učitelji, ki dnevno srečujejo otroke in so nemalokrat prvi, ki zaznavajo njihove stiske, morda tudi prvi, ki se jim otrok zaupa. Učitelji in vzgojitelji ne ocenjujejo, ali se mora otroku zagovornik postaviti, dobro pa je, da poznajo možnosti, ki lahko otrokom pomagajo.
 
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v Kopru pozval tudi vse zainteresirane, da postanejo zagovorniki otrok. Od leta 2007 se jih je pri Varuhu izobrazilo že več kot 100. Trenutno jih je na seznamu aktivnih 63, vsako leto pripravijo intenzivno izobraževanje. Prijave sicer zbiramo celo leto, tako da se lahko zainteresirani obrnejo na Varuha kadarkoli,« je še dejal Tone Dolčič, vodja zagovorništva pri Varuhu.