Generalna skupščina Združenih narodov je 26. junij razglasila za mednarodni dan v podporo žrtvam mučenja, da bi izrazila solidarnost z vsemi, ki so bili žrtve te hude kršitve človekovih pravic. Mučenje je v mednarodnem pravu prepoznano kot eno najhujših dejanj, usmerjeno v uničenje osebnosti in dostojanstva žrtve. Cilj dneva je okrepiti zavedanje o ničelni toleranci do mučenja in vseh oblik nečloveškega ravnanja ter spomniti na pomen preprečevanja, posebej še v ustanovah, kjer imajo ljudje omejene možnosti gibanja oziroma so pod nadzorom države.
Pomembna vloga na tem področju je bila leta 2006 z ratifikacijo Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju zaupana tudi Varuhu človekovih pravic RS (Varuh). Varuh tako skupaj z izbranimi nevladnimi organizacijami izvaja tudi pomembne naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma (DPM). Varuh je tako del splošno veljavnega sistema pod okriljem Organizacije združenih narodov, ki na mednarodni in državni ravni uveljavlja (dodaten) mehanizem za preprečevanje mučenja in drugih oblik grdega ravnanja z ljudmi, ki jim je bila odvzeta prostost. Izvaja redne in nenapovedane obiske ustanov, tematske preglede (npr. v zvezi s prenatrpanostjo varovanih oddelkov), pri tem pa sodeluje z nevladnimi organizacijami in vključuje strokovnjake s področja zdravstva (psihiatre). Institucijam med drugim priporoča izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev, zagotovitev večje varnosti in kakovostnejše zdravstvene oskrbe, doslednejše spoštovanje zakonskih predpisov in spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva v času odvzema prostosti.
Ena od oblik preprečevanja mučenja je tudi skrb za duševno zdravje prebivalstva. Tej temi prav te dni posebno pozornost posvečajo udeleženci mednarodne konference, ki nosi naslov Duševno zdravje v ustanovah za pridržanje: vloga državnih preventivnih mehanizmov pri zaščiti pravic in zagotavljanju učinkovitega nadzora. Dogodek poteka v mestu Priština na Kosovu, organizira pa ga institucija kosovskega ombudsmana ob podpori različnih mednarodnih partnerjev.
Konferenca je posvečena izzivom in rešitvam na področju varovanja duševnega zdravja oseb, ki jim je odvzeta prostost, zlasti v psihiatričnih ustanovah, zaporih in drugih oblikah institucionalnega varstva. Osrednji namen je izpostaviti pomen državnih preventivnih mehanizmov (DPM), kot jih predvideva Opcijski protokol h Konvenciji proti mučenju (OPCAT), pri preprečevanju mučenja in drugega nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Obenem je konferenca tudi priložnost za izmenjavo mednarodnih praks in krepitev sodelovanja med institucijami ter oblikovanje priporočil za izboljšanje nadzora in uresničevanja človekovih pravic.
V okviru prve plenarne seje je predstavnica Varuha, svetovalka Sonja Božič Testen, predstavila izkušnje slovenskega DPM na področju varstva duševnega zdravja v ustanovah za pridržanje. Med drugim je poudarila, da v Sloveniji še vedno prihaja do neskladnosti med zakonskimi določbami in prakso zlasti pri uporabi posebnih varovalnih ukrepov, omejevanju prostosti izključno na podlagi duševne motnje ter pomanjkanju ustrezne obravnave otrok z najtežjimi vedenjskimi motnjami.
Institucije v Sloveniji, ki jih nadzira DPM in kjer je omejena svoboda gibanja, se srečujejo s prenatrpanostjo, ni dovolj kadra, ponekod neustrezno uporabljajo varovalne ukrepe. Pereče je pomanjkanje pedopsihiatrov, neustrezna pa je tudi nastanitev otrok in mladostnikov s težkimi vedenjskimi motnjami, je med drugim poudarila.
Predstavila pa je tudi nekaj primerov dobre prakse, kot je odprtje forenzičnega oddelka leta 2012, oddelka za otroško in mladostniško psihiatrijo leta 2019 in posebnega oddelka za otroke z najtežjimi oblikami čustvenih in vedenjskih motenj v Dornavi leta 2021. Primeri dobrih praks so tudi manjše bivalne enote, npr. Hiška v CUDV Draga, kjer živijo manjše skupine mladostnikov s težjimi oblikami čustvenih in vedenjskih motenj v okolju, ki spodbuja učenje in odgovornost.
Za doseganje sprememb je potrebna kredibilnost DPM, ki ga Slovenija krepi s transparentnim poročanjem, sodelovanjem z nevladnimi organizacijami, izvedenci in tujimi institucijami, izobraževanjem članov ter stalnim utemeljevanjem priporočil na podlagi konkretnih ugotovitev.
Varuh človekovih pravic RS tudi z udeležbo na tej mednarodni konferenci poudarja zavezanost ničelni toleranci do mučenja in aktivno sodeluje pri krepitvi mednarodnih mehanizmov za zaščito pravic najbolj ranljivih skupin. Poudarki iz Slovenije prispevajo k skupnemu cilju: ustvariti human, varen in človeku dostojen sistem skrbi za posameznike v ustanovah, kjer je njihova svoboda omejena.
