V Ljubljani je 13. in 14. maja 2025 potekalo srečanje mreže državnih preventivnih mehanizmov (DPM) jugovzhodne Evrope (SEE NPM Network). Udeleženci so razpravljali o vlogi DPM pri spremljanju minimalnih standardov za procesne pravice osumljencev v predkazenskem postopku v skladu s priporočilom Evropske komisije z dne 8. decembra 2022. Ta določa smernice za države članice, da sprejmejo učinkovite, ustrezne in sorazmerne ukrepe za okrepitev pravic vseh osumljencev in obdolžencev v kazenskem postopku, ki jim je odvzeta prostost, tako v zvezi s procesnimi pravicami oseb, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, kot tudi materialnimi pogoji pripora, da se zagotovi, da se osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, obravnavajo dostojanstveno, da se spoštujejo njihove temeljne pravice in da je odvzem prostosti le ukrep v skrajni sili.
DPM-ji so mrežo SEE NPM Network ustanovili 26. marca 2013 v Beogradu. Namen mreže je okrepiti sodelovanje v regiji, si izmenjevati izkušnje in organizirati različne skupne aktivnosti za doseganje najučinkovitejšega izpolnjevanja mandata DPM, določenega v Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju (OPCAT). Po odločitvi članic mreže na srečanju na Dunaju lani novembra je letos predsedovanje mreži prevzela Slovenija.
Namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih, ki je tudi vodja slovenskega DPM in začasni vodja institucije Varuha človekovih pravic RS (Varuh), je kot predsedujoči dogodku predstavil ureditev in razloge za pripor v Republiki Sloveniji in se dotaknil alternativ priporu. Pozornost je namenil še obrazložitvam odločitev o priporu, periodičnem preverjanju pripora s strani sodišč, zaslišanju osumljencev, pravici do sojenja v razumnem roku ter posebnim pravilom v zvezi s priporom za otroke, ženske in druge ranljive skupine.
Kot je dejal, sta v Sloveniji odreditev in trajanje pripora opredeljena že v 20. členu ustave, podrobneje pa pridržanje določa Zakon o kazenskem postopku. Po podatkih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij za leto 2023 se je povprečno število priprtih oseb v primerjavi z letom 2022 s 377 oseb povečalo na 468 priprtih oziroma za 24 odstotkov. Leta 2023 je bilo v zaporih sicer pridržanih 1.441 oseb, kar je 338 oseb več kot leta 2022. Podatki o občutnem porastu števila priprtih oseb v letu 2023 dodatno potrjujejo opozorila Varuha o prezasedenosti zaporskega sistema in potrebi po ustreznih ukrepih za zagotavljanje človekovih pravic zaprtih oseb. Varuh že dalj časa opozarja, da mora država ob naraščajočem številu zaprtih oseb zagotoviti primerne pogoje njihovega bivanja in večjo uporabo alternativnih sankcij, saj večanje števila zaprtih oseb pomeni dodatno breme za že obstoječe kapacitete in kadre.
Namestnik varuha je v svoji predstavitvi spomnil, da v Sloveniji obstajajo tudi nekatere alternativne možnosti priporu, med njimi poleg varščine tudi hišni pripor. Ta ukrep je bil v zadnjih desetih letih izrečen v povprečju v 20 primerih, lani pa je po obstoječih podatkih njegova uporaba precej narasla (samo v prvi polovici leta je bil ukrep izrečen že 30-krat). Ob tem je poudaril, da je omejitev osebne svobode eden najresnejših posegov v temeljne pravice posameznika, zato mora biti vsak ukrep – naj bo to pripor ali njegova alternativa – izrečen preudarno, na podlagi individualne presoje, v skladu z zakonodajo in ob upoštevanju načela sorazmernosti. Nujen je tudi ustrezni nadzor in redno preverjanje upravičenosti posameznih sodnih odločitev.
Kot je dejal namestnik, v Sloveniji Zakon o kazenskem postopku vsebuje tudi posebne določbe za pripor mladoletnikov. V njem je pripor opredeljen kot izjema, pripor, ki ga odredi sodnik za mladoletnike, pa traja največ en mesec z možnostjo podaljšanja za 2 meseca iz utemeljenih razlogov. »Če se postopek pred sodiščem za mladoletnike nadaljuje po koncu pripravljalnega postopka, trajanje pripora ni omejeno in lahko traja do dveh let. To je problematično in v nasprotju z mednarodnimi standardi,« je opozoril Šelih. Dodal je, da je v pripravi sicer nov zakon, ki naj bi skrajšal trajanje pripora mladoletnikov. Šelih je še povedal, da zakon določa tudi, da mora biti mladoletnik pridržan ločeno od odrasle osebe, vendar pa so v praksi mladoletniki (tudi zaradi prenatrpanosti zavodov za prestajanje kazni zapora) še vedno lahko nameščeni skupaj z odraslimi, kar je zaskrbljujoče.
Ob polnem priznavanju neodvisnosti sodstva so udeleženci srečanja mreže SEE NPM Network v zaključkih poudarili, da bi moral biti pripor uporabljen kot skrajni ukrep in predmet rednega sodnega pregleda. Sistematično bi bilo treba preučiti možnosti uporabe alternativnih ukrepov namesto pripora, zlasti kadar je za obravnavano kaznivo dejanje zagrožena le kratka zaporna kazen[1] ali če je osumljenec ranljiva oseba. Pristojni organi bi morali tudi zagotoviti, da imajo priporniki v času trajanja pripora učinkovit dostop do zagovornika in ustreznega tolmačenja. Spoštovati je treba zaupnost srečanj in drugih oblik komunikacije, vključno z dopisovanjem med priporniki in njihovimi zagovorniki. Udeleženci so zaključili z ugotovitvijo, da DPM lahko pomembno prispevajo k boljšemu spoštovanju procesnih pravic pripornikov s spremljanjem in poročanjem o razmerah in razmerah v priporu, kadar lahko kršitve procesnih pravic povzročijo tveganje mučenja in slabega ravnanja.
[1] Priporočilo v točki 21 države članice spodbuja, naj preiskovalni pripor odredijo le za kazniva dejanja, za katera je zagrožena najmanj enoletna zaporna kazen.
