Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Pred svetovnim dnevom revščine varuh sprejel predstavnike humanitarnih organizacij

Pred svetovnim dnevom revščine, ki ga obeležujemo 17. oktobra, je varuh človekovih pravic Peter Svetina na srečanje povabil predstavnike nekaterih humanitarnih organizacij. V instituciji Varuha človekovih pravic opažamo, da se revščina v družbi povečuje, je raznovrstna in večplastna. Varuh od države pričakuje, da se reševanja revščine loti sistemsko, saj je nedopustna v časih, ko je mogoče zagotoviti blaginjo za vse. Varuh Svetina se je Zvezi prijateljev mladine, Slovenski karitas, Rdečemu križu Slovenije, Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in Unicefu Slovenije ter drugim humanitarnim organizacijam zahvalil za uresničevanja njihovega poslanstva in poudaril, da premagovanje revščine ne sme biti naloga nevladnih organizacij, ampak države.   

»Slovenija je socialna in bogata država, življenjski standard njenih prebivalcev je razmeroma visok, a žal ne za vse. Premnogi še vedno živijo pod pragom revščine, med njimi je največ upokojencev, pri katerih je prisotna še t. i. tiha revščina, saj o njej ne upajo niti govoriti. Pokojnine, ki jih prejemajo, tako redne še bolj pa invalidske, so tako nizke, da so z njimi daleč od praga revščine. Nedopustno je, da ljudje, ki so delali 40 let in plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, v starosti prejemajo nedostojne pokojnine. Opažamo, da so stiske starejših vse pogostejše. Ne le zaradi osamljenosti, temveč tudi zaradi vse pogostejšega občutka, da so družbi ‘le še’ breme,« opozarja varuh Svetina.

Sogovorniki so se v pogovoru dotaknili tudi zaposlenih, ki s svojimi nizkimi prihodki ne morejo preživeti. Predstavnica Slovenske karitas je povedala, da pri njih materialno pomoč prejema  90 tisoč ljudi, ki jih ob tem spremlja občutek manjvrednosti in sramu. Večina med njimi je neredno zaposlenih, prihajajo pa tudi tisti, ki veljajo za 'poceni delovno silo'. V Zvezi prijateljev mladine  so povedali, da so letos razdelili že tono hrane revnim družinam. Dodajajo, da je mnogim težko razumeti revščino, v kateri se znajdejo družine, kjer je zaposlen le eden od staršev ali pa sta zaposlene celo oba, vendar so njuni prihodki tako nizki, da družina brez dodatne pomoči ne more preživeti. 

»Pred 30 leti smo v ustavo zapisali, da smo socialna država. Pri Varuhu pa vsako leto ugotavljamo, da je kršenje načela socialne države eno najpogostejših. Človek, ki pošteno dela, mora biti za svoje delo pravično plačan, plače morajo omogočati dostojno življenje. Če nekdo hodi v službo in je z različnimi korektivi s strani države še vedno pod pragom revščine, je to treba spremeniti. Država mora takšne ljudi najti, izboljšati mora sistem, ki jih bo dosegel in ne prepuščal njihovim stiskam. Zavedati se moramo, da revščino pogosto spremlja izguba dostojanstva, občutek sramu in ponižanje, ki ga doživljajo posamezniki ob tem, ko morajo za to, da bi preživeli, zaprositi za pomoč,« opozarja Svetina.

Ob tem pri Varuhu človekovih pravic poudarjamo, da imajo zaposleni v Centrih za socialo delo in tudi v drugih institucijah, kamor po pomoč prihajajo ljudje v stiskah, pojasnilno dolžnost, da ljudi seznanijo z njihovimi pravicami in možnostmi za izboljšanja življenja, še poudarja varuh. »Vsak državni uradnik bi se moral zavedati, da lahko s svojim odnosom do dela in do ljudi pomembno vpliva na življenja posameznikov. Tega bi se morali zavedati vsi, ki smo v službi ljudi. Pri Varuhu pogosto opažamo, kako težko do odgovorov različnih organov pridejo nemočni posamezniki, ki se znajdejo v stiski, sami pred državnim ali občinskim birokratskim aparatom, ki je pogosto žal brezčuten in odtujen. To je nedopustno,« opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Varuh Svetina se je v pogovoru s humanitarnimi organizacijami dotaknil tudi revščine med otroki. Predstavnica Unicefa Slovenije je postregla s podatkom, da kar 41 tisoč otrok živi pod pragom tveganja revščine. V času epidemije koronavirusne bolezni so opazili, da so stiske otrok večje, sploh v neurejenih socialnih družinah. Opažajo, da se revščina prenaša iz generacije v generacijo, zato se jim zdi ključno, da se otroke iz revnih družin izobražuje, usposablja in opolnomoči, da se bodo lahko izvili iz primeža revščine in izkoristili svoje potenciale. Predstavniki humanitarnih organizacij od vlade in pristojnih ministrstev pričakujejo učinkovite ukrepe v spopadanju z revščino in predvsem si želijo več medresorskega sodelovanja.

Sogovorniki so se strinjali, da nas čas koronavirusne bolezni postavlja pred nove izzive. »Priča smo družbeni in ekonomski krizi, ki bo še bolj zadela tiste posameznike, ki so že doslej komaj shajali iz meseca v mesec. Med ekonomsko ogroženimi se pojavljajo tudi nekatere skupine prebivalcev, ki so se do koronakrize preživljale s svojim delom, ukrepi za zaščito zdravja ljudi pa jih postavljajo v situacijo, ko ne smejo delati in zato počasi ‘lezejo’ pod prag revščine. Ukrepi odločevalcev morajo biti zato usmerjeni v zaščito vseh delovnih mest, tistim, ki ne zaradi razmer ne morejo opravljati svojega dela, pa mora država še posebej prisluhniti in jim pomagati,« še meni varuh Svetina.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

»Slovenija je socialna in bogata država, življenjski standard njenih prebivalcev je razmeroma visok, a žal ne za vse. Premnogi še vedno živijo pod pragom revščine, med njimi je največ upokojencev, pri katerih je prisotna še t. i. tiha revščine, ko o njej ne upajo niti govoriti. Pokojnine, ki jih prejemajo, tako redne še bolj pa invalidske, so tako nizke, da so z njimi daleč od praga revščine. Nedopustno je, da ljudje, ki so delali 40 let in plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, v starosti prejemajo nedostojne pokojnine. Opažamo, da so stiske starejših vse pogostejše. Ne le zaradi osamljenosti, temveč tudi zaradi vse pogostejšega občutka, da so le še breme,« opozarja varuh Svetina.

 

Dodaja, da ljudje niso sami krivi, da so revni in da je treba družbeni sistem oblikovati vključujoče, tako, da bodo imeli vsi možnosti s svojimi sposobnostmi prispevati v družbo in da bodo za svoje delo plačani. »Pred skoraj 30 leti smo v ustavo zapisali, da smo socialna država. Pri Varuhu pa vsako leto ugotavljamo, da je kršenje načela socialne države eno najpogostejših,« še opozarja varuh.

 

»Človek, ki pošteno dela, mora biti za svoje delo pravično plačan, plače morajo omogočati dostojno življenje. Če nekdo hodi v službo in je z različnimi korektivi s strani države še vedno pod pragom revščine, je to treba spremeniti. Država mora takšne ljudi s svojimi službami najti, izboljšati mora sistem, da jih bo dosegal in ne prepuščal njihovim stiskam. Zavedati se moramo, da revščino pogosto spremlja izguba dostojanstva, občutek sramu in ponižanje, ki ga doživljajo posamezniki ob tem, ko morajo za to, da bi preživeli, zaprositi za pomoč,« opozarja Svetina,

 

Ob tem pri Varuhu človekovih pravic poudarjamo, da imajo zaposleni v Centrih za socialo delo in tudi v drugih institucijah, kamor po pomoč prihajajo ljudje v stiskah, pojasnilno dolžnost, da ljudi seznanijo z njihovimi pravicami in možnostmi za izboljšanja življenja, še poudarja varuh. »Vsak državni uradnik bi se moral zavedati, da lahko s svojim odnosom do dela in do ljudi pomembno vpliva na življenja posameznikov. Tega bi se morali zavedati vsi, ki smo v službi ljudi. Pri Varuhu pogosto opažamo, kako težko do odgovorov različnih organov pridejo nemočni posamezniki, ki se znajdejo v stiski, sami pred birokratskim in pogosto brezčutnim in odtujenim državnim aparatom. To je nedopustno,« opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

 

Čas koronavirusne bolezni nas postavlja pred nove izzive. »Priča smo družbeni in ekonomski krizi, ki bo še bolj zadela tiste posameznike, ki so že doslej komaj shajali iz meseca v mesec. Med ekonomsko ogroženimi se pojavljajo tudi nekatere skupine prebivalcev, ki so se do koronakrize preživljale s svojim delom, ukrepi za zaščito zdravja ljudi pa jih postavljajo v situacijo, ko ne smejo delati in zato počasi lezejo pod prag revščine. Ukrepi odločevalcev morajo biti usmerjeni v zaščito vseh delovnih mest, tistim, ki ne zaradi razmer ne morejo opravljati svojega dela, pa mora država še posebej prisluhniti in jim pomagati,« poudarja varuh Svetina.

Natisni: