Mineva šest mesecev, odkar institucija Varuha človekovih pravic RS deluje brez predstojnika oziroma predstojnice, saj se je mandat Petru Svetini iztekel 23. februarja 2025. Vodenje je začasno prevzel njegov namestnik Ivan Šelih, ki je v pismu predsednici Republike Slovenije dr. Nataši Pirc Musar 25. 8. 2025 opozoril, da takšna ureditev omogoča le nujno operativno delovanje, ne more pa nadomestiti strateškega vodenja, ki ga lahko zagotavlja le predstojnica oziroma predstojnik s polnopravno legitimno pozicijo na čelu institucije.
»Brez izvoljene predstojnice oziroma predstojnika s polnim mandatom institucija Varuha ne more v polni meri opravljati svoje temeljne ustavne in zakonske vloge - strateško načrtovati svojega dela, se odzivati na kompleksne družbene izzive ter s potrebno prepričljivostjo opozarjati na kršitve človekovih pravic, ki jih povzročajo organi oblasti ali nosilci javnih pooblastil,« opozarja Šelih. Brez legitimnega vodstva je Varuh omejen na reaktivno obravnavo pobud, kar zmanjšuje njegovo učinkovitost, avtoriteto, načenja legitimnost in ogroža težko pridobljeno zaupanje javnosti v njegovo delo. Dolgotrajno začasno vodenje povzroča negotovost in vodi v postopno izčrpavanje institucije.
Šelih tudi opozarja, da je situacija še posebej kritična zaradi bližajoče se reakreditacije pri Globalnem zavezništvu nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI). Varuh človekovih pravic RS je leta 2022 po več kot dvajsetih letih prizadevanj pridobil status A po Pariških načelih, ki je najvišje možno mednarodno priznanje instituciji za njeno neodvisnost in skladnost delovanja s standardi Združenih narodov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta status omogoča polno sodelovanje na zasedanjih Združenih narodov, vključuje volilno pravico v mednarodnih organih in utrjuje ugled Slovenije kot države, ki spoštuje človekove pravice. Dolgotrajno stanje brez imenovanega predstojnika Varuha pa lahko ta status resno ogrozi, na kar je pred časom opozorila tudi predsednica dr. Pirc Musar. »Izguba statusa A bi bila hud udarec za ugled Slovenije in bi pomenila, da država ni sposobna zagotoviti neodvisnosti lastne institucije za človekove pravice,« opozarja Šelih.
Dodatno težavo predstavlja tudi imenovanje namestnikov. Mandat se enemu izmed njih izteče 1. aprila 2026, novi predlog pa mora varuh oziroma varuhinja državnemu zboru podati najkasneje šest mesecev pred potekom njegove mandatne dobe, to je do 1. oktobra 2025. Brez imenovanega varuha oziroma varuhinje institucija tega postopka ne more začeti, s tem pa bo vodstvena struktura še dodatno oslabljena.
Namestnik varuha Ivan Šelih je v pismu še zapisal, da je vloga predsednice Republike Slovenije, skupaj z Državnim zborom Republike Slovenije, pri iskanju političnega soglasja in zagotavljanju izvolitve ključna za stabilnost institucije ter ohranjanje njene avtoritete, ki je nujna za izvajanje ustavne in zakonske vloge Varuha. Namestnik zato apelira na odločevalce, naj v dobro institucije in ljudi prevladata razum in odgovornost, ki bosta čim prej omogočila izvolitev nove varuhinje oziroma varuha človekovih pravic. »Dolgotrajno stanje brez legitimnega vodstva namreč predstavlja resen demokratični primanjkljaj in omejuje učinkovitost institucije, kar ni produktivno niti konstruktivno za državo in njene ljudi,« še opozarja namestnik varuha Ivan Šelih.
Pismo namestnika varuha Ivana Šeliha predsednici Republike Slovenije dr. Nataši Pirc Musar
