V članku z naslovom »Sojenja ne potekajo ustrezno!« (Demokracija, 17. 8. 2017) se avtorica Petra Janša med drugim sprašuje, ali Varuh človekovih pravic RS (Varuh) ni pozoren na dolgoletno in večkrat izpostavljeno problematiko sojenja v primeru napak zdravljenja.

Očitki Varuhu v zvezi z izpostavljeno problematiko so brez osnove in  kažejo na nepoznavanje njegovega dela, zato so zavajajoči za bralce omenjenega članka. Večina podatkov o Varuhovem delu je objavljena v javno dostopnih  letnih poročilih institucije, podatke o delu v zvezi s konkretnim primerom pa bi avtorici članka lahko posredovali v skladu z zakonom, če bi jih želela.

Varuh je bil s primerom družine Šilih s pobudo seznanjen že leta 1998 in ga je vseskozi spremljal ter v okviru svojih nalog  pomagal pobudnikom pri uveljavitvi njihovih upravičenih zahtevkov. Podrobnosti je, kot rečeno, mogoče razbrati iz letnih poročil. Prvo takšno poročanje sega v leto 2000 (LP 2000, strani 81 in 82).

Stališča in mnenja Varuha je povzelo oziroma jim je v veliki meri pritrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). To je v tem primeru (med drugim) ugotovilo, da je država z dolgotrajnimi in premalo učinkovitimi postopki ugotavljanja odgovornosti za smrt sina v bolnišnici kršila posamezne pravice iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem pravico do odločitve neodvisnega in nepristranskega sodišča v razumnem roku.

V poročilu za leto 2012 (strani od 115 do 118) je Varuh zato v okviru sicer širšega vprašanja učinkovitega pravnega sredstva oškodovanca v primeru nestrinjanja z odločitvijo državnega tožilca izrecno opozoril tudi na sodbo ESČP v zadevi Šilih proti Sloveniji, ki izpostavlja dolžnost zagotoviti izvedbo učinkovite preiskave v primerih smrti zaradi domnevnih zdravniških napak. Ta sodba še ni v celoti izvršena, saj terja tudi sprejem ukrepov, ki bi preprečili, da bi se ugotovljene kršitve ponovile, to pa pomeni, da bi morala sodišča in drugi državni organi v takšnih primerih delati hitreje in bolj odgovorno.