Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je 3. 12. 2008 obiskal Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje (v nadaljevanju: Zavod). V okviru izvajanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS, št. 114/2006) je bila ob obisku prisotna tudi predstavnica nevladne organizacije Pravno – informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.

Uradna zmogljivost zavoda je 96 zaprtih oseb, na dan obiska pa jih je bilo v njem 95. Od tega je bilo 44 obsojencev, 47 pripornikov in 4 osebe v uklonilnem zaporu po ZP-1. Med obsojenci so bili trije, ki so imeli status mladoletnika, stari pa so bili od 18 do 25 let. Med priporniki je bilo 5 žensk. En obsojenec in en pripornik sta bila na begu. 

Kapaciteta obsojeniškega dela znaša 65 oseb, tako da se Zavod v tem delu ni soočal s problemom prezasedenosti. Razmere pa so bile problematične na področju pripora, kjer je kapaciteta le 18 pripornikov in 3 pripornice. Generalni urad Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: Urad) je v odgovoru na naše poročilo navedel, da večje število pripornikov od obstoječih kapacitet, narašča tudi v letu 2009. V večini zavodov narašča tudi število ostalih zaprtih oseb, zato je čedalje manj realnih možnosti za reševanje problematike prezasedenosti bivalnih kapacitet s premeščanjem v druge zavode. Zavod tako pripornike namešča tudi v sobe, ki so sicer namenjene za obsojence. Prostorska stiska se je še dodatno povečala zaradi sprememb in dopolnitev Pravilnika o izvrševanju pripora (Uradni list RS, št. 62/08), po katerem je Zavod pristojen tudi za izvrševanje pripora, ki ga zoper pripornice odredi Okrožno sodišče v Mariboru, Slovenj Gradcu, Murski Soboti in Ptuju. Obenem se v zavodu Maribor, v katerem so pripornice iz navedenih okrožnih sodišč pripor prestajale prej, niso razširile možnosti za namestitev moške populacije. Dodaten vpliv ima še izvajanje uklonilnega zapora, saj je potrebno za ta ukrep nameniti poseben prostor. Rezultat vsega navedenega je, da pripornice v Zavodu niso prostorsko ločene od moških pripornikov.

V Zavodu se načeloma ustrezno skrbi za redno vzdrževanje prostorov.

Za varnost zaprtih oseb skrbi 47 paznikov in 4 paznice, sistemiziranih pa je 52 pazniških delovnih mest. V izmeni dela 5 paznikov, ki hkrati opravljajo tudi potrebna spremstva. Velika obremenitev za pazniško službo, ki mora vedno zagotavljati ustrezno varnost v Zavodu, se najbolj kaže v primerih, ko je potrebno opravljati varovanje v drugih institucijah. Izpostavljen je bil primer, ko je Zavod moral 18 mesecev zagotavljati varovanje obsojenca na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici. Tako se vodstvo Zavoda zlasti pri paznikih srečuje s problemom preseganja zakonsko dovoljenega okvira nadur.

Potrebno je stremeti k temu, da je venomer zagotovljeno ustrezno število kadrov za nemoteno delo z zaprtimi osebami, ki ni v škodo zaposlenih in tudi ne zaprtih oseb. Zato smo predlagali, da se preveri ustreznost kadrovske zasedbe in sistemizacije. Urad je pojasnil, da je dobro seznanjen s kadrovsko situacijo v tem in tudi drugih zavodih. Pred kratkim naj bi dobil zagotovilo, da bo prišlo do prerazporeditve določenega števila kadrov iz Ministrstva za pravosodje v upravo ter da se število delovnih mest po kadrovskem načrtu zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov v upravi ne bo zmanjševalo.

Na razumnost in zmernost uporabe prisilnih sredstev ali ukrepov, ki posegajo v pravice zaprtih oseb v primeru kršitve pravil hišnega reda in discipline je kazal podatek, da so bila prisilna sredstva v letošnjem letu uporabljena (le) petkrat. Evidenca o izločitvi v posebni prostor (236. člen ZIKS-1) je izkazovala šest osamitev v letošnjem letu, osebe pa so se tam nahajale v povprečju 3 ure. Izrečenih je bilo tudi sedem disciplinskih kazni (leta 2007 jih je bilo izrečenih sedem, leta 2006 pa dvanajst).

Zdravnik splošne prakse v Zavod prihaja dvakrat tedensko. Na njegovo delo in odnos do zaprtih oseb smo prejeli veliko pritožb. Predlagali smo, da ga vodstvo Zavoda nanje opozori in po potrebi sprejme dodatne ukrepe, da se zagotovi primeren odnos v razmerju zdravnik – zaprta oseba, saj gre tudi zaprtim osebam pravica do dostojanstva v času odvzema prostosti. Urad je v odgovoru navedel, da je direktorica Zavoda opravila razgovor z zavodskim zdravnikom, ki pa je vse pritožbene navedbe zaprtih oseb zavrnil. Sicer so z uveljavitvijo novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 76/08), ki je začel veljati 01. 01. 2009, zavodske ambulante prešle v sistem javnega zdravstva, kar pomeni, da bo nadzor nad delom zdravnikov, opravljal pristojni inšpekcijski organ s področja zdravstva.

Predpisano terapijo za zaprte osebe pripravi medicinska sestra, delijo pa jo pazniki. V Zavodu bi bilo zato potrebno zagotoviti stalno prisotnost zdravstvenega delavca, da bi (med drugim) lahko tudi delil predpisana zdravila. Delitev terapije ni in ne sme biti delo pazniške službe. Čeprav je Urad z našim predlogom načeloma soglašal, je nadalje ocenil, da je izpostavljeno nepravilnost mogoče tolerirati, ker je pred dodatnim zaposlovanjem zdravstvenih delavcev, prioriteta zaposlovanje paznikov in drugih strokovnih delavcev.

V Zavod prihaja enkrat tedensko zobozdravnik, dvakrat tedensko psiholog (enkrat za pripor, enkrat za obsojeniški del), psihiater pa enkrat na mesec. V Zavodu so zaposleni štirje pedagogi (od tega dva za polovični delovni čas) in socialna delavka. Slednja je sicer že dva meseca odsotna zaradi bolniške. Pohvalili smo, da v Zavod enkrat tedensko prihaja tudi svetovalec iz centra VIR, ki vodi skupine za odvisnike. Vendar je bilo kljub vsemu iz pogovora z zaprtimi osebami mogoče zaslediti težave zaradi odsotnosti socialne delavke in željo po večji prisotnosti psihologa in psihiatra. Zaradi tega smo predlagali, da Zavod preveri možnosti za nadomestilo odsotne socialne delavke in večjo prisotnost psihologa in psihiatra. Urad je odgovoril s pojasnilom, bi bila nadomestna zaposlitev socialne delavke sporna, ker ni povsem jasno, kdaj se bo vrnila na delo. O daljši prisotnosti psihiatra se Zavod dogovarja z Zdravstvenim zavodom Celje, že v teku pa naj bi bil postopek za zaposlitev psihologa.

Prostorska stiska, ki vpliva na bivalne razmere se ob upoštevanju kadrovske zmogljivosti odraža tudi pri (ne)zagotavljanju različnih dejavnosti za zaprte osebe. Priporniki so zunaj sob načeloma le dve uri dnevno v času sprehoda. Čeprav ob našem obisku ni bilo nobenega mladoletnega pripornika, nam je bilo zagotovljeno, da jim je omogočeno triurno gibanje na prostem. Priporniki lahko eno uro uporabljajo tudi manjšo skromno opremljeno  fitnes sobo, v kateri sta po vnaprejšnjem razporedu lahko istočasno dva pripornika. Poleg tega imajo možnost bivanja zunaj bivalnega prostora še za čas obiskov, pogovorov z delavci Zavoda, nakupov v kantini, pri telefoniranju, med delom in izobraževanjem, med verskimi obredi, ob pogovorih z duhovnikom in ob redkih družabnih prireditvah. Obsojenim osebam je na razpolago več možnosti koristne uporabe časa. Poleg rednih sprehodov in fitnesa (večja in bolje opremljena soba) je za njih poskrbljeno tudi z drugimi prostočasnimi aktivnostmi, kot so likovna delavnica, joga, igranje šaha, namizni tenis, različne prireditve in (tudi med-zavodska) tekmovanja. Vendar smo ob obisku vseeno ugotovili, da zaprte osebe zapolnjujejo čas odvzema prostosti predvsem z gledanjem televizije ali igrami na osebnih računalnikih. To verjetno ne more v celoti izpolniti cilja odvzema prostosti. Izvrševanje kazni zapora in mladoletniškega zapora mora namreč biti organizirano tako, da se obsojencu in mladoletniku kar največ nudi programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in večjo socialno vključenost po prestani kazni. Urad je glede naših pomislekov vztrajal pri trditvi, da Zavod v mejah realnih možnosti zaprtim osebam omogoča koristno izrabo prostega časa.

V času našega obiska je delalo 24 obsojencev, od tega 7 iz zaprtega oddelka. Zavod načeloma lahko zagotovi delo vsem obsojencem, ki želijo delati in so za delo sposobni. Po drugi strani pa delo lahko zagotavlja le redkim pripornikom - v času našega obiska so delali le trije (eden na hišnih delih in dva v obratih Javnega gospodarskega zavoda Rinka). Da je to velika pomanjkljivost, se je strinjal tudi Urad.

V program izobraževanja je bilo ob našem obisku vključenih 16 obsojencev in le ena pripornica. Zaskrbljujoče stanje na področju izobraževanja pripornikov je Urad pojasnjeval s tem, da naj bi večina imela že zaključen izobraževalni proces, saj gre praviloma za starejše, odrasle osebe. Poleg tega naj bi na (ne)vključitev v program izobraževanja vplival tudi nedefiniran čas trajanja pripora, saj kot tak močno otežuje planiranje.

Obiski potekajo v dveh prostorih. V prvem lahko hkrati potekajo obiski za tri zaprte osebe. Ker je prostor (pre)majhen, v primeru lepega vremena prostorsko stisko rešujejo z  izvajanjem nekaterih obiskov na posameznih delih manjšega sprehajališča. Drugi prostor je praviloma namenjen obiskom pod nadzorom, v njem pa lahko hkrati potekata dva obiska za stekleno pregrado (za stekleno pregrado imajo obiske prvih 14 dni vsi priporniki, ob našem obisku pa so imeli nadzorovane obiske trije obsojenci, ki so se nahajali v strožjem režimu prestajanja kazni), so pa v njem tudi dodatne klopi, kjer lahko potekajo običajni obiski. V obeh prostorih je tako zagotavljanje zasebnosti težavno oziroma nemogoče. Urad je mnenja, da je pogoje za obiske v teh prostorih možno izboljšati le z zamenjavo opreme z novejšo in prijetnejšo. Ker bi bilo potrebno predhodno zagotoviti finančna sredstva, naš predlog o preureditvi prostorov za obiske verjetno ne bo realiziran.

Obsojenci imajo obiske ob sobotah, nedeljah, praznikih in dela prostih dneh (med 08.00 in 17.00 uro in v trajanju do dveh ur). Pripornikom so obiski praviloma dovoljeni dvakrat tedensko. V razgovorih je veliko pripornikov pripomnilo, da bi zaradi oddaljenosti njihova družina morala imeti podaljšan obisk. To izjemoma lahko na prošnjo pripornika dovoli direktorica Zavoda. Z našim apelom na vodstvo Zavoda, da prouči prostorske in ostale možnosti, da bi lahko tudi priporniki imeli daljše in pogostejše obiske, se je strinjal tudi Urad, zlasti kolikor bi prišlo do kadrovskih okrepitev oziroma izboljšanja prostorskih pogojev.

Obsojenci odprtega oddelka lahko telefonirajo vsak dan med 19:30 in 22:00 (zvečer pred dela prostimi dnevi se uporaba telefona dovoli do 01:00 ure). Priporniki, ki po lastni krivdi ne delajo, lahko telefonirajo enkrat na teden (deset minut), pripornikom, ki delajo, pa se omogoči pogostejše telefoniranje. Zavod omogoča pogostejšo uporabo telefona tudi, če so za to podani utemeljeni razlogi (pogovor z ožjimi družinskimi člani, centrom za socialno delo, delodajalcem, ipd.). 

Priporniki se lahko tuširajo le dvakrat tedensko. Izjeme so priporniki, ki delajo in pripornice. Obenem naj bi bilo tuširanje možno tudi izven določenih terminov (obisk zdravnika, odhod na sodišče, ipd.). Ker menimo, da gre za temelj osebne higiene, smo Zavodu predlagali, da vsem pripornikom omogoči pogostejše tuširanje. Urad je odvrnil, da Zavod že sedaj omogoča tuširanje večkrat, kot pa to določa 29. člen Pravilnika o izvrševanju pripora. O ustreznem omogočanju vzdrževanja osebne higiene pa naj bi pričal tudi podatek, da se v tej smeri že dalj časa ni pritožil noben pripornik.

Približno 50 % v Zavodu zaprtih oseb ima težave z drogo. Vodstvo ocenjuje, da droga v zavod prihaja predvsem s pomočjo paketov in v telesnih odprtinah (slednjih ne pregleduje). Večkrat se opravijo pregledi sob zaprtih oseb, občasno tudi s službenim psom za odkrivanje drog. Po pričakovanjih Zavoda naj bi se vnos drog po novem letu zmanjšal, saj spremembe ZIKS predvidevajo sprejemanje paketov le štirikrat letno. Urad je dodal, da bi rešitve kazalo iskati na nivoju države v okviru strokovne opredelitve o ustrezni specializaciji posameznih lokacij ("zapor brez droge" in podobno) in tako vsem, ki se želijo umakniti pritisku preprodajalcev, omogočiti temu primerno prestajanje kazni zapora.

V zvezi z izvajanjem urinskih testov smo ponovno slišali pripombe, ki so se nanašale na to, da paznik opazuje oddajo urina. Pri izvajanju urinskih testov je potrebno dosledno spoštovanje Navodila za postopek izvajanja urinskih testov, ki zagotavlja obsojencem vsaj minimalno zasebnost in dostojanstvo. Urad je navedel, da bo v okviru svojih pristojnosti poskrbel za dosledno izvajanje citiranega navodila v Zavodu.

Ob obisku sta bila v Zavodu tudi dva državljana Madžarske. Z njima se ni bilo mogoče normalno sporazumevati, saj sta razumela le nekaj nemščine. V času od njunega prihoda v Zavod jima še ni bil omogočen pogovor z uslužbenci Zavoda s pomočjo tolmača. Tujci bi morali biti takoj ob sprejemu v Zavod poučeni o pravicah in dolžnostih ter o hišnem redu Zavoda v svojem jeziku. Brez ustreznega prevajanja namreč njihovo bivanje in tretma ne moreta biti ustrezna. Zavodu smo tako predlagali, da naj bo v bodoče pri zagotavljanju tolmača bolj skrben. Urad je pojasnil, da Zavod v mejah realnih možnosti spoštuje določbo 209. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. V konkretnem primeru pa naj bi že poskrbel, da sta bila madžarska državljana premeščena v Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor Oddelek Murska Sobota, v katerem naj bi se delavci brez težav z njima sporazumevali v madžarskem jeziku. 12.2-31/2008