Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je 25. novembra 2009, po predhodni najavi, obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Koper – Oddelek Nova Gorica (v nadaljevanju: Oddelek). Zadnji obisk Oddelka pred tem je bil opravljen 16. septembra 2008. V okviru izvajanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS, št. 114/2006) sta bili ob obisku prisotni tudi predstavnici dveh pogodbenih nevladnih organizacij, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC in Rdečega križa Slovenije.

Med obiskom smo predvsem opravili pregled bivalnih in drugih prostorov Oddelka ter se ob tem pogovorili z vsemi zaprtimi osebami, ki so to želele.

V Oddelku se izvršuje pripor in v njem prestajajo kazen zapora obsojenci iz sodnega območja Nova Gorica in Kranj, glede na Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora. Oddelek izvršuje tudi uklonilni zapor za vse moške iz območja Primorske in Gorenjske.

Zmogljivost Oddelka se od zadnjega obiska ni spremenila in je 32 oseb, od tega 16 oseb na obsojeniškem oddelku (pri čemer so štiri postelje na polodprtem oddelku predvidene za izvajanje uklonilnega zapora) in 16 oseb na oddelku pripora. Ob našem obisku je bilo v Oddelku, glede na spisek, 26 zaprtih oseb, od tega 12 pripornikov, 12 obsojencev (štirje na zaprtem, pet na polodprtem in trije na odprtem oddelku), dve osebi pa sta bili na prestajanju uklonilnega zapora. Vodja Oddelka nam je ob tem še pojasnila, da en obsojenec prestaja kazen zapora alternativno, kar poteka tako, da je med tednom doma in hodi na delo, ob vikendih pa prihaja na prestajanje kazni, pri čemer je razporejen v odprti oddelek Oddelka. Stališče Generalnega urada Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: Urad) je, da razpoložljive kapacitete trenutno zadoščajo, saj se le redko zgodi, da so zasedene 100%.

Prostori, namenjeni zaprtim osebam, so bili ob obisku čisti in urejeni. Kljub temu pa materialne razmere za zaprte osebe še naprej ostajajo slabe. Z izjemo rednih vzdrževalnih del (pleskanja bivalnih prostorov, fasade, vrat in okenskih rešetk), se glede njihovega izboljšanja v zadnjih letih praktično nič ni spremenilo. S to ugotovitvijo se je v celoti strinjal tudi Urad, ob tem pa še dodal, da je nesporno tudi dejstvo, da si vodstvo Oddelka v okviru realnih možnosti nenehno prizadeva za izboljšanje pogojev bivanja. Temu lahko načeloma pritrdimo tudi sami, saj smo ob tokratnem obisku med drugim ugotovili, da se je za obsojence, ki prestajajo kazen na zaprtem oddelku, nekoliko izboljšal (vsaj) režim bivanja, saj so zdaj njihovi bivalni prostori vselej odklenjeni, tudi v nočnem času in jim je tako omogočen dostop do sanitarnih prostorov zunaj njihove sobe, pa tudi druženje z obsojenci, ki bivajo v polodprtem oddelku.

V sobi zaprtega in dveh sobah polodprtega oddelka na oknu ni bilo nameščene zavese, s katero bi bilo mogoče prostor zatemniti oziroma v poletnih mesecih vsaj nekoliko omiliti segrevanje sobe zaradi močnega sonca. Zato smo predlagali, da se povsod tjakaj namesti primerno zaveso in po zagotovilih Urada bo Oddelek za realizacijo tega predloga poskrbel v kratkem. Pri pregledu samske sobe polodprtega oddelka smo tudi opazili, da ta okna sploh nima, pač pa le večja steklena vrata, pri čemer so z njihove zunanje strani pritrjene kovinske rešetke, nanje pa še motno steklo skoraj do vrha, tako da je odprtina, skozi katero lahko v sobo doteka svež zrak, velika le kakšna dva decimetra. Glede našega predloga, da se preuči možnosti za povečanje odprtine za zračenje oziroma poišče drugo rešitev za večji dotok svežega zraka v sobo, je Urad pojasnil, da je treba preučiti ali ne bi to vplivalo na zmanjšanje varnosti v Oddelku in da bi morebitna razširitev okna zahtevala večji gradbeni poseg, ki ne sodi v vzdrževalna dela. Glede na dejstvo, da ima Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij objekte Oddelka v najemu in da je lastnik teh objektov Mestna občina Nova Gorica, pa tudi ni razčiščeno ali bi lastnik gradbeni poseg sploh dovolil in ali bi ga bil pripravljen tudi plačati.

Tudi ob tokratnem obisku smo ugotovili, da je v sobah polodprtega in zaprtega oddelka še vedno nameščenega več inventarja (pogradov in omaric) kot pa je v sobah samih obsojencev. Zaradi tega so prostori delovali še bolj utesnjeno, kot sicer. Tudi ob tokratnem obisku smo zato ponovno predlagali, da Oddelek odstrani odvečen inventar iz teh bivalnih prostorov. Urad je v svojem odzivnem poročilu navedel, da je Oddelek zdaj na polodprtem oddelku že odstranil dva pograda in s tem pripomogel k zmanjšanju občutka utesnjenosti v njem.

Za pripornike se bivalne razmere od našega zadnjega obiska prav tako niso bistveno spremenile oziroma izboljšale. Pohvalili smo lahko vsaj to, da so bili prostori prepleskani in da so bile nameščene police za TV sprejemnike in mize, predvsem pa klicne naprave, ki omogočajo lažji in hitrejši kontakt z dežurnim pravosodnim policistom. Tudi Urad priznava, da so razmere v priporu Oddelka slabe, se pa osebje oddelka maksimalno trudi, da vzdržuje v teh prostorih red in čistočo, zato se priporniki nad njimi tudi ne pritožujejo. Temu lahko pritrdimo tudi sami, čeprav gre še vedno za ene izmed najslabših (materialnih) bivalnih razmer prestajanja pripora v Republiki Sloveniji.

V času našega obiska je delalo 10 obsojencev in dva pripornika. Oddelek še vedno skuša zagotoviti delo vsem obsojencem, ki želijo delati in so za delo sposobni, deloma pa tudi pripornikom, ki nimajo zdravstvenih omejitev. Vodja Oddelka je še dodala, da beležijo povečano število naročil, tako da bo v prihodnje po vsej verjetnosti lahko delalo še več zaprtih oseb. To smo pohvalili in v tej smeri spodbudili Oddelek tudi za naprej. Sicer pa se v delavnici JGZ Emboplast še vedno izdeluje izdelke iz plastične mase. Tam smo prejeli več pritožb v zvezi s temperiranjem prostora (ogrevanjem v hladnih in hlajenjem v poletnih mesecih). Razmere so slabe tudi za zaposlenega inštruktorja, ki kljub temu, da se v delavnicah dviga prah in umazanija, nima možnosti tuširanja. Glede na navedeno smo predlagali, da se proučijo možnosti za namestitev naprave, ki bo omogočala ustrezno hlajenje oziroma ogrevanje in za zagotovitev prostora za inštruktorja, v katerem bo lahko po zaključku dela na ustrezen način poskrbel tudi za osebno higieno. Urad je v zvezi s tem navedel, da bodo poizkušali v skladu s finančnimi možnostmi v čim krajšem možnem času urediti težave s hlajenjem oziroma ogrevanjem delavnic, medtem ko našega drugega predloga, glede na obstoječe prostorske možnosti, ni mogoče realizirati.

Možnosti glede izobraževanja v Oddelku zaprtih oseb so obetajoče, še posebej glede na naše ugotovitve ob našem lanskem obisku. Tudi Urad je potrdil, da je Oddelek v zadnjem letu vložil veliko naporov v motiviranje obsojencev v različne oblike izobraževanja. Povezal se je z Ljudsko univerzo Nova Gorica, s katero skuša za vsako zaprto osebo poiskati možnosti formalnega in neformalnega izobraževanja, prilagojenega potrebam posameznika. Strokovna delavka zdaj tudi že ob sprejemnih razgovorih predstavi različne možnosti glede izobraževanja. Prav tako smo pohvalili, da je Oddelek v tem letu omogočil enemu izmed obsojencev v času prestajanja kazni izobraževanje v Tehniškem šolskem centru Nova Gorica. Na potrebo po zagotavljanju možnosti za izobraževanje kaže tudi podatek, da je bilo ob našem obisku v različne vrste izobraževanja vključenih sedem obsojencev, prav tako je bil v izobraževanje (osnovnošolsko) vključen en pripornik.

Oddelek še vedno ne razpolaga s prostorom, ki bi zaprtim osebam zagotavljal možnost rekreacije ob slabem vremenu. To se je sicer že poskušalo rešiti z namestitvijo vreče za boks v prostor delavnice polodprtega oddelka, vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da gradbena konstrukcija stavbe tega ne omogoča. Tudi Urad je navedel, da se zaveda, da bi bila pridobitev takega prostora še kako koristna in hkrati velika pridobitev za potrebe zaprtih oseb, vendar pa obstoječi prostorski pogoji ne omogočajo namestitve orodja za fitnes v katerega od prostorov Oddelka. Pogoje za delovanje prostora za rekreacijo bi bilo mogoče zagotoviti le z večjim gradbenim posegom, kar pa realno ni izvedljivo zaradi dejstva, da Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ni lastnik teh objektov, prav tako pa trenutno tudi ni na voljo potrebnih finančnih sredstev.

Dvourno prebivanje na prostem Oddelek še vedno omogoča na zunanjem sprehajališču, vendar le za obsojence odprtega in (delno) polodprtega oddelka ter osebe na prestajanju uklonilnega zapora. Tam je mogoče tudi športno udejstvovanje (npr. igre z žogo). Obsojence na zunanje sprehajališče spremlja paznik, za razliko od prejšnjega leta smo lahko ugotovili, da se vrata sprehajališča v tem času zaklepa. Pripornikom ter obsojencem zaprtega in (delno) tudi polodprtega oddelka pa je še vedno na voljo le notranje sprehajališče, ki je po naši oceni v ta namen povsem neprimerno in je glede na ugotovitve iz zadnjega prejšnjega tudi ostalo nespremenjeno.

V zvezi s prostori za obiske ni prišlo do nobenih sprememb.

Možnost uporabe telefona je za posamezne oddelke določena s hišnim redom (odprti oddelek vsak dan med 19.30 in 20.30 uro ter ob petkih med 10.00 in 11.00 uro; polodprti oddelek ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah med 18.30 in 20.00 uro in ob sredah med 10.00 in 11.00 uro, obsojenci polodprtega oddelka, ki delajo pa tudi v dopoldanskem času med 9.00 in 10.00 uro; zaprti oddelek ob ponedeljkih in petkih med 18.30 in 19.30 uro ter ob sredah med 10.00 in 11.00 uro). Vodja Oddelka je ob tem še nadalje pojasnila, da se zaprtim osebam polodprtega in zaprtega oddelka omogoča uporaba telefona tudi ob sobotah in nedeljah med 18.30 in 19.30 uro. Pripornikom se omogoča uporaba telefona ob sredah med 15.00 in 17.00 uro in ponedeljkih med 9.00 in 11.00 uro, pripornikom, ki delajo pa tudi ob sobotah in nedeljah med 15.00 in 17.00 uro. Poleg vsega naj bi se vsem omogočila uporaba telefona tudi izven teh predvidenih terminov, kolikor bi to bilo nujno potrebno (klici na razne institucije ali nujni klic svojcev), kar smo pozdravili.

Kadrovsko stanje v Oddelku se je v zadnjem letu nekoliko izboljšalo. Poleg vodje oddelka, socialne delavke in inštruktorja v delavnici, je bilo v času našega obiska zaposlenih še 16 pravosodnih policistov, eden pa je bil še v fazi zaposlitve. Njihova prisotnost v Oddelku je od zadnjega obiska ostala nespremenjena. Zunaj rednega delovnega časa (torej popoldne, ponoči in ob dela prostih dnevih) sta še vedno prisotna le dva pravosodna policista, en pri vhodu in drugi v prostorih pripora. Ponovno smo opozorili, da prisotnost zgolj dveh pravosodnih policistov v izmeni predstavlja (vsaj) nevarnost, da ne bo mogoče učinkovito in hitro reagiranje v primeru nepredvidenega dogajanja, ki lahko ogrozi življenje in zdravje zaprtih oseb ali pa varnost. Urad je v zvezi s tem navedel, da se zaveda dejstva, da dva pravosodna policista ne zagotavljata ustrezne varnosti v nočnem času, predvsem v pogledu ustrezne varnosti osebja. Cilj je, da bi v vseh dislociranih oddelkih, v katerih sestavi je tudi pripor, imeli na razpolago zadostno število osebja, toliko, da bi ob pokrivanju vseh rednih obveznosti imeli na razpolago v nočnem času tri pravosodne policiste. Vendar pa je odločitev o povečanju kadrovskega načrta v pristojnosti Vlade Republike Slovenije.

Oddelek še vedno nima redno zaposlene medicinske sestre, prav tako še vedno ni prišlo do zaposlitve pedagoga in psihologa. Tudi Urad je pritrdil, da bi bilo njuno sodelovanje pri obravnavi zaprtih oseb vsekakor smiselna. Zaposlena socialna delavka mora tako pokrivati vsa strokovna področja (izobraževanje in prosti čas zaprtih, obravnava odvisnosti, obravnava samomorilno ogroženih, obravnava spolnih delinkventov, postpenalna obravnava, ipd.).

Okoliščin, ki bi kazale na pretirano uporabo prisilnih sredstev, nismo ugotovili. Primere njihove uporabe sicer beležijo v posebno knjigo. S strani zaprtih oseb ob razgovorih z njimi tovrstnih pritožb nismo prejemali, v letu 2009 pa je bila do dneva našega obiska njihova uporaba zabeležena le enkrat. V istem obdobju tudi ni bil uveden noben disciplinski postopek.

V edinem primeru izločitve v poseben prostor je le-ta trajala le najmanj potreben čas, približno 30 minut, prišlo pa je tudi do vklepanja na rokah in nogah. Pri pregledu tega prostora smo ugotovili, da je sicer pod videonadzorom in brez inventarja, ki bi ga oseba, nameščena v ta prostor, lahko uporabila za samopoškodovanje, vendar pa ni imel oblazinjenih sten in vrat, zato ocenjujemo, da za namen, v katerega se uporablja, ni primeren. Zato smo tudi predlagali, da se ga do ustrezne namestitve zaščite na stene in vrata ne uporablja več, vsaj če gre za osebo, za katero obstaja nevarnost, da se samopoškoduje. Urad je na to odgovoril s pojasnilom, da se ta prostor uporablja zelo redko in samo za krajši čas, če pa je katera od zaprtih oseb vanj nameščena, pravosodni policist nad njo izvaja neprekinjeno nadzorstvo, zato je nevarnost samopoškodbe v celoti izključena. Poleg tega je stališče Urada, da imajo tudi v sedanjih pogojih pravosodni policisti možnost in nalogo, da preprečijo samopoškodovanje z uporabo prisilnih sredstev, to je vklepanja za roke in noge, glede na to, da je prostor tudi pod videonadzorom, pa lahko pravosodni policisti ukrepajo takoj. Iz omenjenih razlogov Urad ne vidi potrebe, da tega prostora ne bi več uporabljali do njegove ureditve. Bo pa njegova ureditev uvrščena v plan investicijskega vzdrževanja, realizacija pa bo seveda odvisna od zagotovljenih finančnih sredstev.

Tudi sicer velja omeniti, da smo ponovno lahko pohvalili delo zaposlenih v Oddelku, saj od zaprtih oseb nismo slišali pritožb na račun njihovega ravnanja in tudi sicer smo ob obisku opazili, da v njem vlada precej sproščeno ozračje. Pohvalno je tudi, da je vodja Oddelka s svojo stalno prisotnostjo vedno dostopna zaprtim osebam. Posebej vzpodbudno je, da smo od večih zaprtih oseb, kljub temu, da so bili na prestajanje kazni zapora v Oddelek premeščene iz drugih zavodov, ki imajo boljše pogoje za bivanje, lahko slišali, da se, če bi bila možna izbira, tja ne bi vrnili ravno zaradi korektnega odnosa zaposlenih, kljub temu, da so bivalni pogoji v Oddelku slabši.

Pritožb zaradi nedostopnosti ali (slabe) kakovosti zdravstvene oskrbe v Oddelku ob obisku nismo bili deležni. Zagotavlja se jo preko Zdravstvenega doma Nova Gorica. Specialistični pregledi so zaprtim osebam omogočeni v Bolnišnici Šempeter pri Gorici in psihiatrični bolnišnici Idrija. Zdravnik splošne prakse prihaja ob ponedeljkih in četrtkih in ostaja po potrebi. Prijave za pregled pri zdravniku splošne prakse sprejema medicinska sestra. Ta prihaja po pogodbi od ponedeljka do petka, po dve uri dnevno in med drugim pripravlja tudi terapijo za zaprte osebe, ki pa jo še vedno delijo pravosodni policisti. Da to ni njihova naloga, smo opozorili tudi tokrat. Tudi Urad soglaša z nami in tako kot Varuh vidi rešitev tega problema v zaposlitvi medicinske sestre v Oddelku. Psihiater prihaja po potrebi na podlagi prijav zaprtih oseb oziroma običajno enkrat na teden. V omenjenem zdravstvenem domu je zaprtim osebam na voljo tudi zobozdravnik.

Težave s prepovedano drogo so v Oddelku beležili pri treh obsojencih in štirih pripornikih. Eden od obsojencev in dva od pripornikov so bili vključeni v terapijo s suboxonom, drugi pa v metadonsko. Oddelek glede obravnave odvisnosti sodeluje z ambulanto za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki tu izvaja 'nizkopražni' program. Na tej podlagi v Oddelek prihaja njihov psihiater.

Med obiskom od obsojencev nismo prejeli pritožb, ki bi se nanašale na hrano. Oddelek sicer nima lastne kuhinje, zato zajtrk, kosilo in večerjo zagotavlja na podlagi pogodbe z dijaškim domom. Poleg tega Oddelek še vedno, enako kot v času zadnjega obiska, omogoča tudi nakupe prek zunanjega dobavitelja, po predhodnem naročilu, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih, ob 15.00 uri.

Oddelek ne razpolaga s posebnim prostorom, ki bi bil namenjen za knjižnico. Knjige so bile sicer lepo urejene, označene in shranjene v pisarni socialne delavke. Zaprte osebe si tako knjige izberejo iz seznama, nakar jim jih prinese socialna delavka. Poleg knjig se je pri njej nahajala tudi vsa potrebna zakonodaja.