Varuh človekovih pravic (v nadaljevanju: Varuh) je na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, skupaj s predstavnico pogodbene nevladne organizacije Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, brez predhodne najave 16. 9. 2008, obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, Oddelek Nova Gorica (v nadaljevanju: Zavod).

Zmogljivost Zavoda je 32 zaprtih oseb, od tega 16 na oddelku za pripornike in 16 na oddelku za obsojence. Na slednjem so štiri postelje predvidene za prestajanje uklonilnega zapora. Ob našem obisku je bilo zaprtih 27 oseb - 12 pripornikov, 14 obsojencev ter ena oseba na prestajanju uklonilnega zapora. Obsojenci prihajajo z območja sodnega okrožja Nova Gorica in sodnega okrožja Kranj, kolikor jih pristojno okrožno sodišče obsodi na kazen zapora do šestih mesecev ali pa ostanek njihove kazni po vštetju pripora ne presega te dolžine. Pripor v Zavodu prestajajo osebe, zoper katere ga je odredilo Okrožno sodišče v Novi Gorici (medtem ko se pripor pripornikov z območja sodnega okrožja Kranj izvršuje v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana). V Zavod na prestajanje v postopku o prekršku določenega uklonilnega zapora pristojno okrajno sodišče pošlje osebo, kolikor je najmanj oddaljen od kraja njene nastanitve. 

Čeprav so bili prostori Zavoda ob obisku večinoma čisti in urejeni, so pogoji bivanja v tem Zavodu slabi. Po navedbah Generalnega urada Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevnju: Urad) večje spremembe v tej smeri ne pridejo v poštev, ker je objekt v lasti Občine Nova Gorica in se bo uporabljal le, dokler se ne najde druga ustrezna rešitev. Kljub temu smo ponovili pripombe, opozorila in predloge iz naših prejšnjih obiskov ter pripomnili, da mora Zavod poskrbeti vsaj za sprotna popravila zavodskega inventarja in zamenjavo iztrošene opreme. 

Najslabše so sicer razmere v kletnem delu zgradbe, kjer se nahajajo priporni prostori. Sobe so zaradi utesnjenosti, pomanjkanja dnevne svetlobe in nezračnosti, dajale vtis grajskih ječ. Precej jih ne dosega želenega normativa 7m2 na zaprto osebo. Zaradi majhnih in hkrati zamreženih oken je električna razsvetljava potrebna tudi podnevi. Vodovodna pipa se nahaja samo v ločenem stranišču, iz nje pa priteče le mrzla voda. Gre za razmere, ki ne kažejo zagotavljanja spoštovanja človekove osebnosti in njegovega dostojanstva. Priporniki so v teh sobah zaklenjeni 22 ur dnevno. Žal pa je povsem neustrezno tudi notranje sprehajališče, po katerem se lahko gibljejo v času dvournega bivanja na prostem. Obdano je z visokimi stenami in omogoča le zelo omejeno gibanje v majhnem krogu. Posledično večina pripornikov sonca tako rekoč sploh ne vidi. Urad je v odgovoru priznaval, da opisani pogoji bivanja niso primerni, vendar je ob tem kot edino rešitev navedel nov oziroma drug objekt Zavoda. 

Delavnica za pripornike omogoča delo največ štirim osebam. Urad je poudaril, da dela ni mogoče zagotoviti vsem pripornikom, ki to želijo, ker oddelek nima za to primernih prostorov. Zato je še toliko bolj presenečala zavrnitev naših predlogov o pogostejši možnosti tuširanja in obiskov za vse pripornike. Oboje jim je načeloma zagotovljeno le dvakrat v tednu. Uradu se je kljub vsemu zdelo prav, da se vsakodnevno tuširanje in dodatni obiski ob koncu tedna, še naprej zagotavljajo le kot ugodnost pripornikom, ki delajo.  

Zunanji sprehajalni prostor omogoča bivanje na svežem zraku le obsojencem odprtega in (delno) pol odprtega oddelka. Zavod notranjega prostora za rekreacijo nima. To je posebej problematično v zimskem času in ob slabem vremenu, ko zadrževanje na prostem ni toliko vabljivo. 

V Zavodu ni bilo nobenih organiziranih aktivnosti. To ni sprejemljivo, saj ne gre prezreti, da so obsojenci v Zavodu lahko tudi več mesecev. Urad je pojasnil, da naj bi v dogovoru z Ljudsko univerzo v Novi Gorici, novembra prišlo do izvedbe 120 urnega usposabljanja za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe. Izobraževanje naj bi potekalo dva do trikrat tedensko in bilo na razpolago vsem obsojencem.

Pohvalili pa smo sproščen režim telefoniranja. Obsojenci odprtega oddelka lahko telefonirajo vsak dan, obsojenci polodprtega oddelka trikrat, obsojenci zaprtega oddelka in priporniki pa dvakrat tedensko. 

Naš splošen vtis o sproščeni urejenosti odnosov med zaprtimi in zaposlenimi, je bil potrjen z odsotnostjo pritožb na račun ravnanja zavodskega osebja. Posebej smo pohvalili dostopnost vodje Zavoda, ki jo udejanja bodisi z redno prisotnostjo na oddelkih, bodisi s pogovori na prošnjo zaprtih oseb. Žal pa bi se to vzpodbudno stanje lahko hitro spremenilo, saj smo ugotovili, da je kadrovska zasedenost (pre)slaba. V Zavodu so bili zaposleni vodja, socialna delavka, inštruktor v delavnici in 14 paznikov. Velika pomanjkljivost je, da med njimi ni bilo (več) medicinske sestre in pedagoga.

Pazniki delajo v treh izmenah. V dopoldanskem času in zunaj rednega delovnega časa (popoldne, ponoči in ob dela prostih dnevih) delata le dva. Opozorili smo, da prisotnost zgolj dveh paznikov utegne onemogočiti pravočasno in učinkovito reagiranje v primeru ogrožene varnosti oziroma zdravja, ali celo življenja. Tudi zakonsko predpisano kvoto nadurnega dela so pazniki že presegli. Take razmere neizbežno vodijo v nezadovoljstvo, ki lahko kaj hitro odmeva tudi pri odnosih in ravnanju z zaprtimi osebami. Zato smo predlagali, da se preveri ustreznost sedanje kadrovske zasedbe in sistemizacije ter zagotovi ustrezno število kadrov za nemoteno delo z zaprtimi osebami, ki ne bo niti v škodo zaposlenih niti zaprtih oseb. S tem je v celoti soglašal tudi Urad, obenem pa dodal, da je Vladi RS že večkrat predlagal povečanje števila delovnih mest strokovnih delavcev, medicinskega osebja in paznikov.

Na račun neprimerne zdravstvene oskrbe, v času našega obiska ni bilo nobenih pritožb. Zdravnik prihaja v Zavod vsako sredo od enih do pol štirih, na podlagi pogodbe z Zdravstvenim domom Nova Gorica. Tudi medicinska sestra prihaja v Zavod po pogodbi, in sicer od ponedeljka do petka, po dve uri dnevno. Menimo, da bi si bilo potrebno prizadevati za njeno stalno prisotnost, saj za zaprte osebe zdaj zgolj pripravi predpisano terapijo, delijo pa jo pazniki. To ni in ne sme biti delo pazniške službe. Zobozdravnik je za zaprte osebe na voljo v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Psihiater prihaja v Zavod po potrebi, nič več pa ne prihaja zdravnik iz ambulante za odvisnosti. Specialistični pregledi so omogočeni v Bolnišnici Šempeter pri Gorici in Psihiatrični bolnišnici Idrija. 

Zavod naj bi pri nameščanju zaprtih oseb skrbel za to, da so kadilci ločeni od nekadilcev. Kajenje je namreč dovoljeno le v bivalnih prostorih, v katerih bivajo kadilci. Kljub temu smo ugotovili, da v Zavodu spoštovanje protikadilskega zakona ni najbolj dosledno. Urad je pojasnil, da se kršitvam popolnoma ni mogoče izogniti, saj na zaprte osebe, ki nimajo nobenih ugodnosti, morebitni disciplinski ukrepi nimajo tako rekoč nikakršnega učinka. Kljub temu naj bi osebje dosledno opozarjalo na posamične kršitve. 

Zavod nima lastne kuhinje. Zajtrk, kosilo in večerjo se pripravi v lokalnem Dijaškem domu in pripelje v Zavod. Med obiskom od obsojencev nismo prejeli pritožb glede (pre)hrane. Dvakrat tedensko obratuje tudi zavodska kantina. Organizirana je tako, da obsojenci označijo želene artikle, te pa se jim v času obratovanja tudi dostavi. 

Čeprav se je ob našem obisku potrdilo, da želijo zaposleni zaprtim osebam načeloma zagotavljati kar najboljše razmere, je predvsem zaradi neprimernosti zgradbe, to le delno mogoče. Varuh zato pričakuje čimprejšnjo odločitev o usodi Zavoda na tej lokaciji. 12.2-22/2008