Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je 14. in 16. oktobra 2008 obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Koper (v nadaljevanju: Zavod). V okviru izvajanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS, št. 114/2006) sta bila ob obisku prisotna tudi predstavnika nevladne organizacije Pravno–informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC. Ob obisku smo opravili pregled bivalnih prostorov in se ob tem pogovorili z zaprtimi osebami.

Zmogljivost Zavoda je 110 oseb, od tega 66 na obsojeniškem oddelku (24 na zaprtem, 34 v polodprtem in 8 v odprtem oddelku) in 44 na oddelku pripora. V času našega obiska je bilo v Zavodu 125 oseb (34 pripornikov in 91 obsojencev). Zmogljivost Zavoda je bila tako presežena za približno 14%. Generalni urad Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: Urad) je pojasnil, da so na povečanje prezasedenosti vplivale spremembe predpisov o pošiljanju zaprtih oseb na prestajanje kazni zapora oziroma razporejanja v pripor. Tako se je zaradi spremenjene namembnosti Zavoda izrazito povečalo število obsojencev, predvsem iz sodnega okrožja Ljubljana (po drugi strani pa v Zavodu ni več zaprtih žensk in prav tako se v njem ne izvršuje več uklonilni zapor). 
 
Kljub dejstvu, da se je število zaprtih oseb v Zavodu postopoma podvojilo, se je število paznikov le minimalno povečalo. V času od našega zadnjega obiska (8.6.2006) je prišlo do dodatne zaposlitve le dveh paznikov, tako da za varnost zaprtih oseb zdaj skrbi skupno 45 paznikov. Zavod kljub pomanjkanju kadra sicer še uspe zagotoviti spremstva zaprtih oseb na zdravniške preglede in sodišča, se pa pomanjkanje v pazniških vrstah že odraža pri nadzoru vsakodnevnega življenja. S to ugotovitvijo se je strinjal tudi Urad in pojasnil, da se je žal izkazalo, da je bilo število 11 novih paznikov, ki jih je Zavod nameraval še zaposliti, nekoliko preveč optimistično in je bilo treba to kvoto znižati za štiri. Ker o povečanem kadrovskem načrtu odloča Vlada Republike Slovenije, Urad tudi ni mogel z gotovostjo napovedati, kolikšno število novih zaposlitev paznikov bo mogoče zagotoviti v letu 2009.

V Zavodu smo sicer ugotovili sproščen režim bivanja, brez nepotrebnega omejevanja. Takšen pristop smo pohvalili. Tudi zaprte osebe so potrjevale korektno in prijazno obnašanje ter ravnanje s strani zavodskega osebja. Pritožb zaradi grdega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja tako nismo slišali. Le nekatere zaprte osebe so izpostavile nekaj (časovno že oddaljenih) dogodkov v zvezi z nepravilno uporabo prisilnih sredstev in neprimernega verbalnega komuniciranja s strani paznikov. Ob tem smo pripomnili, da so pazniki zavezani fizično silo in prisilna sredstva uporabiti le, če je to neizogibno potrebno, za najkrajši čas in v skladu s načelom sorazmernosti. Ko je zaprta oseba enkrat obvladana in pod nadzorom, ni več nobenega zakonskega razloga za uporabo sile.

Prisilna sredstva so bila v letošnjem letu uporabljena petkrat, do izločitve v posebni prostor je prišlo trikrat, izrečenih je bilo 9 disciplinskih kazni. Ti podatki so pričali o razumnosti uporabe prisilnih sredstev ali ukrepov, ki posegajo v pravice zaprtih oseb v primeru kršitve pravil hišnega reda in discipline.

Ugotovili smo, da so glede na prostore in opremo Zavoda, zaprtim osebam omogočene dobre bivalne razmere, pa tudi ustrezni delovni pogoji za zaposlene. Za odpravljanje napak in nemoteno obratovanje Zavoda je zadolžena Služba za vzdrževanje. Čistoči, urejenosti in vzdrževanju prostorov, se v Zavodu namenja ustrezna pozornost. Le v nekaterih sobah smo opazili nekaj poškodovane oziroma manjkajoče opreme (ključavnice, zavese na tuš kabinah, razbito steklo, luč, ipd.) ter omet, potreben sanacije. Pripomnili smo, da bi bilo prav, da bi Zavod sprotno skrbel za popravila poškodovane opreme, saj se tako prepreči nastanek še večje škode. Urad je v odgovoru na naše poročilo o obisku pojasnil, da so bile vse izpostavljene pomanjkljivosti že odpravljene, pleskanje pripornega in odprtega oddelka pa naj bi se opravilo še v prvi četrtini leta 2009.

Med našimi predlogi je bila tudi zamenjava mlečnih stekel z navadnimi v nekaterih sobah (zlasti v tistih prostorih, ki so namenjeni medsebojnemu druženju), vendar je Urad pojasnil, da bo realiziran, ko bodo na razpolago potrebna finančna sredstva. Opazili smo tudi, da so si v nekaterih sobah (predvsem v traktu 250), obsojenci za zatemnitev prostorov pomagali kar z rjuhami in brisačami. Po navedbah Urada naj bi Zavod naš predlog o namestitvi ustreznih senčil, v doglednem času  tudi preučil.

Ležišča, ki so jih zaprte osebe uporabljale, so bila opremljena s tankimi in mehkimi žimnicami iz pene. Pojasnjeno nam je bilo, da lahko vsak obsojenec, ki izrazi željo po zamenjavi žimnice, to tudi zamenja. V primeru zdravstvenih težav imajo obsojenci tudi možnost, da v Zavod prinesejo ustreznejšo žimnico. Ker smo na neustreznost žimnic dobili veliko pritožb, smo vseeno prosili za podatke o kriterijih za ležalno podlogo zaprtih oseb, ki se jih predvideva v razpisu, ko se kupujejo žimnice. Urad je pojasnil, da so ležalne podlage skladne s projekti pohištva za zaprte osebe. Penasto ležišče je določeno predvsem iz razlogov varnosti (nima kovinskih delov) in požarne varnosti (je samougasljivo). Ne glede na vse pa naj bi bilo bo po navedbah Urada pri prihodnjih nabavah poskrbljeno, da bo na razpolago več tipov trdot ležišč glede na specifične zahteve posameznikov.

V času našega tokratnega obiska je delalo samo 28 zaprtih oseb (od tega 13 v javnem gospodarskem zavodu Emboplast, 9 na hišnih delih in 6 oseb je bilo na delu zunaj zavoda). To smo označili kot veliko pomanjkljivost, še posebej, ker v Zavodu prostorske možnosti omogočajo od 60 do 70 zaposlitev. Predlagali smo, da se sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev dela več zaprtim osebam in se s tem izkoristi prostorske možnosti, ki v ta namen obstajajo. Tudi sam Zavod je potrdil, da bi želelo delati več zaprtih oseb, vendar naj bi ovire izhajale iz pomanjkanja dela, pa tudi v težavah, ki jih ima JGZ z inštruktorji (bolniške odsotnosti, odhodi). Ker po navedbah Urada prejšnja vlada v novi upravni odbor JGZ ni imenovala nobenega člana iz vrst uprave oziroma Zavoda, pri obstoječi organiziranosti gospodarskih dejavnosti v Zavodu, ki jih izvaja JGZ Emboplast kot samostojna pravna oseba, ni možnosti vpliva na njegovo poslovanje.

Zavod poizkuša pomanjkanje možnosti za delo zaprtih oseb nadomestiti z več(j)imi možnostmi glede koristnega  preživljanja prostega časa (športne aktivnosti, udeležba na medzavodskih tekmovanjih, gledanje dokumentarnih filmov, izdajanje zavodskega glasila COM.PLIC, ipd.) in izobraževanja (tečaji računalništva, tujih jezikov, izobraževanje pri zunanjih institucijah, ipd.). V Zavod prihaja tudi svetovalka iz Ljudske univerze, ki obsojencem nudi svetovanje glede izobraževanja. Prav tako se je Zavod dogovarjal, da bodo v primeru najmanj petih kandidatov prihajali učitelji, s pomočjo katerih bo obsojencem omogočeno osnovnošolsko izobraževanje, že uredil pa je temu namenjen prostor.

Za zdravstveno oskrbo zaprtih oseb skrbi zdravnica splošne prakse, ki v Zavod prihaja dvakrat tedensko (ob torkih in petkih). V Zavod prihajata po pogodbi (enkrat tedensko) tudi zdravnik za odvisnost in psihiater ter (dvakrat tedensko) zobozdravnik iz ZD Koper. Po pogodbi v Zavod prihaja tudi psiholog. Pohvalili smo dejstvo, da je Zavod od našega prejšnjega obiska povečal število obiskov psihiatra in zobozdravnika in po pogodbi zaposlil tudi psihologinjo, saj to kaže, da je sedaj boljše poskrbljeno za zdravstveno oskrbo zaprtih oseb. 

Predpisana zdravila razdeljuje zaprtim osebam medicinska sestra, v času njene odsotnosti ali zadržanosti pa (sicer že pripravljeno) terapijo delijo pazniki. S tem naj bi bilo zagotovljeno, da dobi zaprta oseba zdravila, ki jih je predpisal zdravnik. Predlagali smo, da Zavod poskrbi, da pazniki v nobenem primeru ne delijo terapije zaprtim osebam, saj to ni delo pazniške službe, za razdeljevanje zdravil pa tudi niso usposobljeni. S slednjim je Urad sicer soglašal, vendar obenem tudi navedel, da bi za realizacijo našega predloga morali zaposliti vsaj še dva zdravstvena delavca - po njegovi  oceni pa bi bilo treba dati prednost zaposlovanju paznikov in drugih strokovnih delavcev.

Vzgojna služba zavoda je imela zasedenih šest od osmih sistematiziranih delovnih mest. Ker sta bili od tega dve medicinski sestri, so to službo dejansko opravljali le štirje zaposleni. Po pogodbi o delu sta bila sicer zaposlena še pedagog in psiholog. Predlagali smo, da Zavod v najkrajšem času popolni nezasedena delovna mesta.

Vsak obsojenec ima določenega svojega vzgojitelja, vključen pa je tudi v svojo matično skupino. Za pogovor z vzgojiteljem mora napisati prijavnico in posebej zapisati željo, da se želi z njim pogovoriti. Obsojenci so tako v rednem stiku z vzgojitelji ob skupnih sestankih (male skupine ob ponedeljkih in zavodska skupnost ob sredah). Vzgojna služba ni neposredno prisotna na oddelkih. Prav bi bilo, da bi vzgojna služba svojo prisotnost v Zavodu zagotavljala z vsakodnevnimi samoiniciativnimi obiski in pogovori v prostorih zaprtih oseb. Delo vzgojne službe je namreč namenjeno prav zaprtim osebam in resocializaciji storilcev kaznivih dejanj. Urad je z našim stališčem soglašal in izrazil prepričanje, da bo ob napovedani kadrovski okrepitvi delež časa, ki ga bo lahko strokovni delavec namenil stikom z zaprtimi osebami na oddelkih, bistveno večji.

Po hišnem redu sta odprti in pol odprti oddelek Zavoda oddelka brez droge. Vodstvo sicer ocenjuje, da je z drogami povezanih do 50% zaprtih oseb. Največ naporov Zavod posveča preprečevanju vnosa drog od zunaj  (sprehodi v spremstvu paznika in pod videonadzorom, podrobno pregledovanje paketov ob obiskih, ipd.). Obsojenci morajo z urinskimi testi dokazovati, da ne uživajo droge. Opravljajo se nenajavljeno, dvakrat na teden. Odklonitev urinskega testiranja ali temu podobno ravnanje, se obravnava, kot da je bil test pozitiven. Posledice so izguba ugodnosti, vrnitev na zaprti oddelek, obiski pod nadzorom in nezmožnost napredovanja v ugodnejši režim prestajanja kazni. Nekateri obsojenci so v tej zvezi izpostavljali, da se urinski testi opravljajo prepozno (ob 7:30 uri), saj naj bi malo potrebo opravili že ob vstajanju. Urad je zagotovil, da bo Zavod skladno z našim predlogom, vse zaprte osebe ponovno seznanil s poteki urinskih testov (daljšimi in krajšimi), obenem pa tudi pojasnil, da zgodnejša ura ne pride v poštev, ker naj bi večina obsojencev spala dalj časa, prav tako pa so zjutraj določene druge aktivnosti (zajtrk in drugo).

Možnost bivanja na svežem zraku je obsojencem omogočena dvakrat (dopoldan in popoldan po dve uri), pripornikom pa enkrat dnevno (dve uri dopoldan ali popoldan). Zavod ima tudi svojo telovadnico (ki jo obsojenci lahko koristijo najmanj štirikrat, priporniki, ki delajo dvakrat, priporniki, ki po svoji krivdi ne delajo, pa enkrat na teden) in sobo za rekreacijo – fitnes (možnost uporabe katerega je omogočena vsak dan, tako za obsojence kot za pripornike in  ne glede na to, ali delajo ali ne). Ponovno pa smo na manjših sprehajališčih, kjer je prostor tudi za namizni tenis, opazili, da ni mogoče hkrati igrati namiznega tenisa in košarke. Zaradi tega lahko le manjše število obsojencev izvaja ene ali druge športne aktivnosti. 
 
Prostori za obiske so bili primerni in zadoščajo sedanjim potrebam. Obsojenci imajo obiske dvakrat tedensko (zunaj Zavoda so jim obiski praviloma omogočeni ob nedeljah). Priporniki imajo obiske dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in petkih, tisti, ki delajo jih imajo dodatno še ob četrtkih. V Zavodu je tudi posebna soba, opremljena s kavčem, sanitarijami in zabojem z igračami za otroke. Vendar se je precej pripornikov pritoževalo, da sobo lahko ob obiskih žena z otroki, uporabljajo zgolj obsojenci. Predlagali smo, da se ta možnost omogoči tudi pripornikom, Urad pa je zatrdil, da bo Zavod naš predlog preučil.

Po hišnem redu je telefoniranje omogočeno najmanj dvakrat tedensko, vendar je Zavod z navodilom od meseca septembra dalje, možnost telefoniranja podvojil. Obsojenci zaprtega oddelka tako lahko telefonirajo štirikrat tedensko (med 18.30 in 20.00 uro in ob sredah med 10.15 in 12.15 uro), obsojenci pol odprtega oddelka petkrat tedensko, obsojenci odprtega oddelka pa vsak dan brez nadzora. Tudi vsi priporniki (tako tisti, ki delajo, kot tisti, ki ne delajo) je zagotovljena možnost telefoniranja najmanj štirikrat tedensko. Zavod je tako od našega zadnjega obiska zagotovil bistveno več možnosti telefoniranja za vse kategorije zaprtih oseb, kar gre posebej pohvaliti.

V jedilnicah jedo obsojenci odprtega in pol odprtega oddelka. V jedilnici (in ne več v delavnici) malicajo tudi vsi obsojenci in priporniki, ki delajo. Obsojenci zaprtega oddelka obroke hrane navadno pojedo v svojih sobah. Večina zaprtih oseb na (pre)hrano ni imela pripomb, le nekateri so izpostavljali enoličnost in količinsko premajhne obroke. V zvezi s temi pripombami, je Urad zatrdil, da se vsi obroki pripravljajo skladno s standardi, ki določajo njihovo količino in kvaliteto. To naj bi potrjevale tudi ugotovitve območnega ZZZ Koper, ki redno nadzira pripravo hrane v Zavodu. 12.2-27/2008