Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je 20. in 21. oktobra 2009, po predhodni najavi, obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Koper (v nadaljevanju: Zavod). Zadnji obisk Zavoda pred tem je bil opravljen 14. oktobra 2008. V okviru izvajanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS, št. 114/2006) je bila ob obisku prisotna tudi predstavnica nevladne Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC. Prav tako je pri obisku sodelovala psihiatrinja, ki na podlagi pogodbe sodeluje z Varuhom kot zunanja izvedenka.

Ob obisku smo predvsem opravili pregled bivalnih prostorov Zavoda, vključno s skupnimi prostori, ambulanto, delavnico, kuhinjo in skladiščem ter se ob tem pogovorili z vsemi zaprtimi osebami, ki so to želele.

V Zavodu se izvršuje pripor in v njem prestajajo kazen zapora obsojenci iz sodnih območij Koper, Nova Gorica in tudi Ljubljana, glede na Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora.

Zmogljivost zavoda se od zadnjega obiska ni spreminjala in je 110 oseb, od tega za 66 oseb na obsojeniškem oddelku (24 na zaprtem, 34 v polodprtem in 8 v odprtem oddelku) in za 44 oseb na oddelku pripora. Na dan našega obiska je bilo v zavodu 110 oseb (38 pripornikov in 72 obsojencev). Dva obsojenca sta bila na prekinitvi prestajanja kazni zapora. Generalni urad Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je v zvezi s temi podatki še navedel, da število zaprtih oseb v tem zavodu narašča, še posebej zaradi premeščanja obsojencev iz ZPKZ Ljubljana in ZPKZ Dob, kar je posledica dejstva, da se navedena zavoda nenehno srečujeta s še večjo prezasedenostjo bivalnih kapacitet.

V večih sobah na zaprtem oddelku smo opazili z notranje strani bivalnih prostorov, od udarcev nog in rok, poškodovana vrata, pa tudi poškodovana vrata sanitarnega prostora in vtičnice. V eni izmed sob je odpadal omet, v spet drugi pa poleg obeh poškodovanih vrat, v sanitarnem prostoru tudi ni bilo mogoče prižgati luči, odlomljen je bil plastičen pokrov na WC kotličku in razmajan je bil nastavek tuša. Pravosodni policist, ki nam je z odklepanjem vrat omogočal vstop v bivalne prostore, je obsojenca, ki je bil nameščen v njem, z njegovim soglasjem takoj premestil v drug bivalni prostor. Predlagali smo tudi, da se do odprave izpostavljenih pomanjkljivosti, vanj zaprtih oseb ne namešča. Na nekaj drugih poškodb inventarja smo vodstvo Zavoda opozorili že med ogledom prostorov in večina teh je bila odpravljena že do drugega dne našega obiska (npr. namestitev kljuke na vratih kopalnice, ipd.). Izpostavili smo, da bi bilo prav, da se sprotno skrbi za vsa tovrstna popravila, predvsem pa, da se zaprte osebe nenehno vzpodbuja k primernemu odnosu tudi do opreme. S tem v celoti soglaša tudi Urad, ki je še navedel, da mora vodstvo Zavoda v letu 2010 prioritetno aktivno delati na organizaciji in izvajanju nadzora nad ravnanjem zaprtih oseb z inventarjem in drugo opremo ter bolj intenzivno odkrivati povzročitelje škode ter izvajati postopke za izterjavo škode, ki jo zaprte osebe povzročijo zavodu namenoma ali iz hude malomarnosti. Na to je Varuh opozoril že večkrat in ne samo v primeru tega zavoda.

V Zavodu so bili prostori od našega zadnjega obiska dvakrat prepleskani. Pleskanje sta opravila obsojenca, zaposlena na hišnih delih. Kljub vsemu smo opazili, da bi bile nekatere stene bivalnih prostorov na zaprtem oddelku že umazane in potrebne ponovnega pleskanja, enako stene sobe za fitnes. Urad je v zvezi s tem pojasnil, da bo pleskanje bivalnih in drugih prostorov v Zavodu potekalo po letnem planu, ki se bo začel izvajati v začetku leta 2010. Postopno bodo prepleskani vsi prostori, prioritetno pa tisti, ki so bili izpostavljeni v poročilu Varuha.

Zaprtim osebam je v Zavodu dovoljeno kaditi v sobah, v katerih bivajo kadilci, medtem ko je v nekadilskih sobah in skupnih prostorih to prepovedano. Vsekakor je potrebno nekadilcem, če seveda to želijo, omogočiti bivanje v nekadilskih bivalnih prostorih, kot veleva tudi zakonska zahteva. Vodstvo Zavoda nam je zagotovilo, da se to v največji možni meri spoštuje in tudi s strani zaprtih oseb pritožb v tej smeri nismo prejemali.

Na zaprtem oddelku se nahaja tudi prostor za izločitev. Ob našem ogledu je bil čist, videonadzor in v njem nameščena govorna naprava, sta bila ustrezno označena (nalepka). Zavod ima tudi sobo za osamitev (samica), ki pa še ni opremljena in se zato še ne uporablja. To disciplinsko kazen se zdaj izvršuje v bivalnem prostoru tistega, ki mu je bil izrečen.

V času našega obiska je zaradi težav z zagotavljanjem tople vode in s tem povezano nevarnostjo razvitja legionele, v Zavodu potekala sanacija vodovodnega sistema. Naše pričakovanje, da bo do roka, ki nam je bil posredovan, tudi zaključena, je Urad kasneje potrdil v svojem odzivnem poročilu, s sporočilom, da vodovodni sistem zdaj deluje skoraj brezhibno, posamezne manjše reklamacije pa izvajalci nemudoma odpravljajo.

Že ob samem obisku nas je vodstvo Zavoda seznanilo, da se posledice recesije čutijo tudi pri zagotavljanju dela za zaprte osebe. Tako je bilo v poletnih mesecih delo zagotovljeno le manjšemu številu obsojencev, zgodilo se je, da je delo imelo le štiri do pet oseb. V času našega obiska je v delavnicah delalo (le) 20 oseb, skupno zaposlenih pa je bilo 37 obsojencev in pet pripornikov. Kljub temu, da je bilo tokrat ugotovljeno, da je Zavod omogočal delo več zaprtim osebam kot v lanskem letu, smo ponovno predlagali, da se sprejeme vse potrebne ukrepe, da se omogoči delo še več zaprtim osebam in tako izkoristi lepe prostorske zmožnosti, ki jih ima v ta namen. Urad je navedel, da se zaveda pomembnosti in nujnosti zagotavljanja dela zaprtim osebam in da se z nami strinja. Ravno z namenom ureditve tega področja, je kot eno od nalog v programu dela za leto 2010 tudi vključil pripravo projekta reorganizacije obstoječih JGZ-jev in oblikovanja novih oblik in vsebin, s katerimi bo možno zagotavljati več dela zaprtim osebam.

Tudi tokrat je bilo znatno število zaprtih oseb vključenih v različna izobraževanja, kar smo pohvalili, saj gre (predvsem) za eno izmed najpomembnejših aktivnosti v smeri izboljšanja kakovosti življenja in večje socialne vključenosti po prestani kazni. Vsaj v eno obliko izobraževanja je bilo vključenih 27 obsojencev in 11 pripornikov. Prizadevanja Zavoda na tem področju smo tako lahko tudi tokrat pohvalili, ob predlogu, da naj se poskuša zanj motivirati tudi preostale zaprte osebe, v prvi vrsti za dokončanje (vsaj) osnovne šole. Urad je naš predlog podprl in bo v ta namen tudi spodbudil Zavod za organiziranje osnovne šole znotraj Zavoda v spomladanskem roku. Zavod s pomočjo Ljudske univerze (točka vseživljenjskega učenja) organizira tečaje tujih jezikov (angleščina, italijanščina, nemščina) in tečaje računalništva. Zavod je povezan tudi s Centrom za poklicno izobraževanje Cene Štupar, preko katerega poteka v Zavodu računalniško opismenjevanje za obsojence in dopisno izobraževanje in se izvaja izobraževalni program Most do izobrazbe. Poleg tega je Zavod v času, ko ni bilo veliko možnosti za delo, s pomočjo evropskih sredstev preko JGZ Emboplast organiziral tudi tečaj brizganja plastike, po uspešni opravi katerega je deset oseb prejelo veljavni certifikat. Prav tako je Zavod enemu izmed obsojencev omogočil izobraževanje v Izobraževalnem centru Memory, drugemu pa na Fakulteti za pomorstvo in promet. Pohvalno je tudi, da so zaprte osebe v sodelovanju z Zavodom izdale letošnjo, sicer drugo, številko zavodskega glasila z naslovom COM.PLIC.

Iz podatkov, ki smo jih prejeli ob obisku, je bilo razvidno, da je v oddelku za varnost zaposlenih 49 pravosodnih policistov, v teku pa je bilo še sedem tovrstnih zaposlitev. Kljub vsemu je namestnica direktorja Zavoda opozorila, da so nekateri izmed njih (tudi) v letošnjem letu že dosegli mejo 170 nadur. Urad je v odzivnem poročilu, ki smo ga od njega prejeli, glede tega zagotovil, da si bo še naprej prizadeval, da bi se vsa prosta delovna mesta pravosodnih policistov čim prej zapolnila oziroma sproščena delovna mesta takoj zapolnila z novimi javnimi uslužbenci.

Do našega obiska so bila v letu 2009 prisilna sredstva uporabljena le dvakrat, kar je kazalo na to, da ne prihaja do njihove prekomerne uporabe in tudi med razgovori z zaprtimi osebami, tovrstnih pritožb nismo prejemali. V istem obdobju je bilo uvedenih 27 disciplinskih postopkov, pri čemer je bila nato v desetih primerih izrečena pogojna disciplinska kazen, v osmih disciplinska kazen, v devetih pa je bil disciplinski postopek s sklepom ustavljen.

Zabeleženih je bilo tudi nekaj primerov namestitve obsojencev v strožji režim prestajanja kazni. Po 206. členu ZIKS-1 sta bila te deležna dva obsojenca, namestitev po 6. členu PIKZ pa je bila uporabljena za osem obsojencev. Namestitev obsojencev v strožji režim se zabeleži le v njihov osebni načrt. Čeprav je to skladno s 6. členom PIKZ, smo ponovili naše stališče, da bi bilo prav, da bi se obsojencem ob takšni namestitvi izdajala odločba, pripomnili pa smo tudi, da mora zapis v osebnem načrtu o takšni namestitvi vedno vsebovati tudi pravni pouk o možnosti pritožbe in tudi razloge za morebitno podaljšanje, kot to narekuje tretji odstavek 6. člena PIKZ. Urad je z nami v celoti soglašal in hkrati zagotovil, da bo pri pripravi novele Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij predlagal ustrezno spremembo in dopolnitev zakonske določbe, ki ureja namestitev obsojenca v strožji režim prestajanja kazni zapora. Nadalje je zagotovil, da bo v okviru svojih pristojnosti do uveljavitve novele citiranega zakona izvedel potrebne ukrepe, da bo zapis v osebni načrt o namestitvi obsojenca v strožji režim prestajanja kazni zapora vseboval tudi pravni pouk o možnosti pritožbe in tudi razloge za morebitno podaljšanje bivanja v strožjem režimu.

V Zavodu je zdravstveno varstvo, tako kot v drugih zavodih, organizirano v okviru javne zdravstvene mreže in ga zagotavlja Zdravstveni dom (v nadaljevanju: ZD) Koper. V Zavod prihajajo splošni zdravnik, zobozdravnik, psihiater in zdravnik za predpisovanje substitucijske terapije odvisnikom. Medicinski sestri sta zaposleni v Zavodu in delata poln delovni čas, ena dopoldan (od 6.30 do 14.30) in druga popoldan (od 12.00 do 20.00). V primeru njune odsotnosti pride medicinska sestra iz ZD Koper, ki jima tudi sicer pomaga vsak petek po dve uri, a izključno pri pripravi terapije za vikend. Zdravila delijo sestre zjutraj in opoldne, zvečer in ob vikendih pa pazniki, čeprav kot je Varuh že večkrat poudaril, to ni del njihove službe. V Zavodu bi bilo tako potrebno zaposliti vsaj še enega zdravstvenega tehnika, vsaj za polovični delovni čas, saj zaposleni medicinski sestri ne zmoreta pokrivati vseh potreb zdravstvenega varstva v Zavodu. To našo ugotovitev je podprl tudi Urad in še navedel, da se s prehodom zdravstvene oskrbe zaprtih oseb pod okrilje javnega zdravstva celoten sistem izvrševanja kazenskih sankcij srečuje z nekaterimi nedorečenostmi. Te ima Urad namen reševati v začetku prihodnjega leta skupaj z Ministrstvom za zdravje, pri čemer si obeta, da bodo uspeli dogovoriti jasen pregled storitev, do katerih so zavodi v okviru pogodbe upravičeni. Zavod si je namreč prizadeval v tem letu od ZD Koper pridobiti dodatno pomoč medicinskega osebja na podlagi postavljenih standardov zagotavljanja obveznega zdravstvenega varstva, vendar zaradi nejasne situacije glede normativov tega ni bilo moč realizirati.

Pacienti se za obisk pri kateremkoli izmed navedenih zdravnikov prijavijo s prijavnico, ki jo oddajo pazniku. Čakalnih dob ni, vedno so vsi pregledani, zato tudi ni potrebe po triaži pacientov. Povprečno število pregledov na dan je v splošni ambulanti 22, pri zobozdravniku 15, pri psihiatru pet in v 'metadonski' ambulanti 15. Nujne primere odpeljejo v ZD Koper ali pa pride dežurni zdravnik v Zavod. Pri suicidalno ogroženih pacientih Zavod uvede povečan nadzor s strani pazniške službe, prav tako pa se takšni osebi omogoči pogovor s pristojnimi strokovnjaki. Paciente z duševnimi motnjami pošiljajo v Psihiatrično bolnišnico Idrija. Večjih težav, kar se tiče sprejema pacientov, pri tem ne beležijo.

Oddelek, na katerem se nahaja bolniška soba, je bil tudi kot celota predviden za namestitev obsojencev – bolnikov v primeru epidemije nove gripe. Program za ukrepanje v primeru epidemije je Zavod pripravil v sodelovanju z ZD Koper.

Vodstvo Zavoda je ob našem obisku ocenilo, da je v njem trenutno 36 odvisnikov. Metadon je prejemalo 19, suboxone pa 11 oseb. Kriterije za predpisovanje metadona določa zdravnik. Če je posameznik ob jemanju metadona pozitiven na druge psihoaktivne snovi (v nadaljevanju: PAS), se mu doza metadona zviša, to pa je izvedenka ocenila za zelo nevarno. Urinski testi potekajo do dvakrat mesečno oziroma po vsakem izhodu. Z njimi se preverja tudi benzodiazepine (v nadaljevanju: BZO). Izvedenka je ugotovila, da večina odvisnikov ob metadonu prejema tudi pomirjevala (npr: Apaurin, do 60 mg na dan) in uspavala (npr: Sanval, do 30 mg). Opozorila je, da se po strokovni doktrini BZO ne predpisuje skupaj z metadonom in da so doze zelo visoke. Glede tega opozorila je Urad odgovoril, da so zdravniki, v tem primeru iz ZD Koper, edini pristojni za predpisovanje zdravil, zato niti Zavod niti Urad na to nimata vpliva, bo pa Zavodu predlagal, da s pripombo Varuha seznani zdravnike, ki iz ZD Koper prihajajo v Zavod. Enako stališče ima Urad glede pripombe izvedenke v zvezi z višanjem metadona v primeru uživanja drugih psihoaktivnih snovi.

Diagnostiko odvisnosti opravi strokovna skupina, brez prisotnosti zdravnika ali psihiatra, na podlagi sodbe (ne izvedenskega mnenja), vprašalnika o suicidalnosti in podatkov iz ambulante (o tem ali prejema substitucijsko terapijo ali ne). O vsem tem se opravi razgovor z obsojencem in če se strinja, ga vključijo v obravnavo odvisnosti. Izvedenka je pri tem opozorila, da tisti odvisnik, ki nima terapije, tako sploh ne vidi psihiatra in zdravnika za substitucijsko terapijo. Obravnava odvisnosti v Zavodu predstavlja predvsem možnost dobivanja substitucijske terapije (metadon, suboxone), enkrat tedensko prisostvovanje na sestanku skupine, ki jo vodijo delavci Zavoda Pelikan (ena do dve zaprti osebi), enkrat na teden oziroma na dva tedna individualni razgovor s sodelavci projekta Človek (deset zaprtih oseb) in občasno pogovor s pedagoginjo. Izvedenka je v zvezi s tem pripomnila, da obravnava odvisnosti v praksi Zavoda pomeni le predpisovanje substitucijske terapije in pogojevanje ugodnosti z abstinenco, ob tem pa je zelo malo motivacije za spremembe in suport za vključevanje v različne programe.

Dokazovanje abstinence od PAS ni zahteva obravnave, pač pa služi v namen pridobivanja raznih ugodnosti. Tako se tudi na podlagi urinskih testov (pozitivni ali negativni) določa obiske, izhode, namestitev na polodprti oddelek, pogojni odpust obsojencev, ipd. Na t.i. suhem traktu (oddelku brez drog) so tudi osebe, ki prejemajo substitucijsko terapijo in BZO.

Izvedenka, ki je opravila pregled na področju zdravstva, sicer ni ugotovila kršitev pravic obsojencev, saj jim je zagotovljena dostopnost do vseh zdravstvenih storitev, na kar je kazala tudi odsotnost tozadevnih pritožb. Kljub temu pa smo ugotovili, da zaprtim osebam v večini ni znano, kam sploh lahko podajo pritožbo na delo zdravstvenega osebja. Zato smo predlagali, da naj Zavod poskrbi, da bodo o tem vedno seznanjene. Urad je v zvezi s tem predlogom zagotovil, da bo skupaj z Zavodom in v skladu z dogovorom z ZD Koper, poskrbel za ustrezno obveščenost zaprtih oseb o podajanju pripomb pri medicinskih sestrah v zavodski ambulanti.

Zavod ima za vzgojno službo sistemiziranih deset delovnih mest. Ob obisku je bilo dejansko zasedenih sedem, v teku pa je bila zaposlitev za še enega pedagoga. Pri tem sta bili med delavce oddelka za vzgojo všteti tudi dve medicinski sestri, tako da je naloge vzgojne službe dejansko opravljalo pet zaposlenih. Na vsakega od njih je prišla obravnava od 15 do 20 zaprtih oseb. Izpostavili smo, da bi bilo prav, da bi imel tako velik zavod kot je Zavod, zaposlenega tudi psihologa. S tem se je strinjal tudi Urad, zato si bo prizadeval, da se mesto psihologa v Zavodu sistemizira in zapolni.

V Zavodu ima vsak obsojenec ima svojega vzgojitelja oziroma vzgojiteljico, vključen pa je tudi v svojo matično skupino. Obsojenci so v rednem stiku z vzgojitelji ob skupnih sestankih (male skupine vsak ponedeljek in domska skupnost vsako drugo sredo). Po pojasnilu vodstva Zavoda se pogovore z vzgojno službo zaprtim osebam omogoča vsakodnevno, tudi brez prijavnic. To nam je potrdila tudi večina zaprtih oseb samih. Prav tako direktor Zavoda oziroma njegova namestnica, opravita vsak petek obhod. Takšno prakso smo pozdravili, saj pogost tovrsten neposreden stik z zaprtimi osebami lahko na njih vpliva le pozitivno.

Ugotovili smo, da je bil dnevni red obsojencev spremenjen oziroma dopolnjen tako, da jim je omogočenega več časa za aktivnosti in uporabo telefona. Tako imajo zdaj ob nedeljah in praznikih možnost udeležbe na aktivnostih tudi v popoldanskem času med 15.00 in 19.45 uro ter ob sobotah med 15.00 do 17.45 in od 18.30 do 20.00 ure. S to spremembo so obsojenci zaprtega oddelka ob nedeljah dobili dodatno možnost uporabe telefona tudi med 17.00 in 19.45 uro. Nekoliko kasneje je prišlo še do dodatne spremembe dnevnega reda zaprtega oddelka, in sicer glede možnosti dodatne uporabe skupnih prostorov vsak dan od 14.15 ure do začetka bivanja na svežem zraku. S tem je bila dana obsojencem tudi dodatna možnost, da imajo v tem času odklenjena vrata bivalnih prostorov. Takšne spremembe Zavoda, s katerimi je zaprtim osebam omogočeno več aktivnosti, gibanja na prostem oziroma izven bivalnega prostora ter s tem povezano možnostjo uporabe telefona, smo pozdravili. Po drugi strani za pripornike, v primerjavi z ugotovitvami ob našem lanskoletnem obisku, ni prišlo do sprememb glede aktivnosti, telefona in obiskov, vendar oziroma zato smo lahko pozdravili odprtost režima tudi za njih, saj lahko del dneva preživijo izven bivalnih prostorov.

Obsojenci zaprtega oddelka obroke hrane navadno pojedo v svojih sobah. V jedilnici jedo obsojenci odprtega in polodprtega oddelka, v spremstvu paznika. V njej je organizirana tudi malica za vse tiste obsojence in pripornike, ki delajo. Tudi ob tokratnem obisku večina zaprtih oseb na prehrano ni imela pripomb. Le posamezne zaprte osebe so izpostavljale enoličnost in količinsko premajhne obroke ter nekateri, da so obroki hladni. Urad je glede navedenega ugotovil, da se vsi obroki pripravljajo skladno s standardi, ki določajo njihovo količino in kvaliteto in da iz knjige pritožb in pohval izhaja, da je relativno majhno število pritožb na posamezne obroke hrane, ki pa so v glavnem neutemeljene. To naj bi izhajalo tudi iz ugotovitev Območnega ZZZ Koper, ki redno nadzira pripravo hrane. Ob obisku smo opravili tudi pregled skladišča z živili in tudi kuhinje, pri čemer nismo ugotovili nič omembe vrednega. V Zavodu dvakrat tedensko (sreda od 9.00 do 14.00 in sobotah od 9.00 do 13.00 ure) obratuje tudi trgovina. Ob sobotah ima za zaprte osebe, ki delajo, podaljšan delovni čas do 14.00 ure. Tokrat glede cen in založenosti nismo slišali pritožb.

Zavodska knjižnica se nahaja na odprtem oddelku in tudi tokrat je bila vzorno urejena. V času obiska tudi ni bilo obsojenca, ki je zaposlen v knjižnici, tako da ni bilo moč preveriti kje so predpisi, ki v zavodski knjižnici morajo biti. Več zaprtih oseb pa se je tudi pritožilo, da nimajo dostopa vanjo in si zato lahko izberejo literaturo zgolj na podlagi seznama. To jim pri izbiri pogosto povzroča težave, saj zgolj po naslovih ni mogoče vedno sklepati tudi na vsebino. Predlagali smo, da Zavod prouči možnosti, da bi se zaprtim osebam omogočilo, da bi si knjige lahko same izbirale v knjižnici, kot imajo to možnost že obsojenci odprtega oddelka. Urad se je zavezal, da bo skupaj z Zavodom to možnost tudi preučil.

Splošni vtis, ki smo ga dobili ob obisku Zavoda je pozitiven in glede na naše ugotovitve lahko stanje v Zavodu v marsičem označimo za vzorno. To seveda ne pomeni, da niso več možne nikakršne izboljšave, tudi oziroma predvsem tiste, na katere smo opozorili zgoraj.