Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je 23. junija 2008 brez predhodne najave obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Ig (v nadaljevanju: Zavod). V okviru izvajanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, sta bili ob obisku prisotni tudi predstavnici Mirovnega inštituta in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. Poročilo o obisku je bilo posredovano Generalnemu uradu Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: Urad).

V Zavodu prestajajo kazen zapora obsojenke (tudi mladoletnice, obsojene na mladoletniški zapor in ženske z izrečenim uklonilnim zaporom), na posebnem oddelku so nameščene tudi pripornice. Uradna zmogljivost Zavoda je 83 oseb. V času našega obiska je bilo v zavodu zaprtih 59 oseb, od tega 46 obsojenk in 13 pripornic. pri tem še vedno prevladuje skupinsko prestajanje zaporne kazni.

Za razliko od večine ostalih zavodov za prestajanje kazni zapora v Sloveniji, se Zavod torej ni soočal s prezasedenostjo. Žal pa smo ugotovili, da se v času od našega zadnjega obiska, ni veliko spremenilo glede izboljšanja pogojev bivanja. Ponovno smo opozorili na obetavno določbo 42. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki kot pravilo določa bivanje obsojencev v samskih sobah in dodali predlog, da bi bilo s prezidavo moč zagotoviti ustrezne(jše) prostore. Čeprav je Urad z nami načeloma soglašal, se je skliceval na težavnost adaptiranja velikih bivalnih prostorov zaradi funkcionalne neustreznosti zgradbe bivšega gradu.

Nadalje smo opozorili tudi na nujnost pregleda vodovodne napeljave in zagotovitve normalnega dotoka tople vode oziroma ogrevanja, saj je bilo v več sobah moč opaziti zamakanje vode, v umivalnikih pa zgolj hladno vodo. Urad se je odzval s pojasnilom, da naj bi Zavod v okviru večjih investicij v tekočem letu, zamenjal zunanje vertikalne odtočne cevi, težave slabega pritiska v ceveh s toplo vodo, pa naj bi bile odpravljene z vgraditvijo hidroforja. 

Opazili smo tudi veliko stare oziroma iztrošene (žimnice, manjkajoče letve, ipd.) ali manjkajoče (senčila v nekaterih spalnicah, hladilniki v priporu, ipd.) opreme. Zato smo opozorili, da mora Zavod skrbeti za sprotno odpravo napak na zavodskem inventarju in pohištveni opremi, še posebej, ker taka popravila ne zahtevajo večjih finančnih sredstev. S tem se je strinjal tudi Urad in hkrati zagotovil, da je Zavod večino tovrstnih ugotovljenih pomanjkljivosti, že odpravil.

Bivanje v Zavodu poteka skladno s Hišnim redom Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig,  Dnevnim redom v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig in Dnevnim redom o izvrševanju pripora. Opazili smo, da slednji ni bil dopolnjen z vsemi spremembami, do katerih je prišlo v zadnjem času (npr. obiski zdravnika). Urad je v odgovoru zatrdil, da je Zavod navedeni dnevni red, skladno z našim opozorilom, že ustrezno spremenil.

V času obiska je bilo v zavodu zaposlenih 20 paznikov (od tega 16 paznic), dejansko pa jih je zaradi porodniških odsotnosti delo opravljalo le 11. Zaradi pomanjkanja kadra delo v dnevni izmeni opravljajo le tri paznice oziroma pazniki, v nočni izmeni pa velikokrat le dva. Čeprav je veliko število pripornic in obsojenk pozitivno ocenilo delo paznikov, smo predlagali, da se preveri ustreznost sedanje kadrovske zasedbe paznikov. Premajhno število paznikov namreč povzroča njihovo preobremenjenost, ta pa lahko hitro začne povzročati težave tako pri spremljanju zaprtih oseb izven Zavoda kot tudi v samem ravnanju do zaprtih oseb. Urad je poudaril, da so kadrovske težave v pazniški službi sistemski problem, na katerega nenehno opozarja pristojne organe in jim posreduje zahteve po povečanju kadrovskega načrta. Tako naj bi tudi zavod Ig v kratkem pridobil dve novi delovni mesti paznic.

Za zagotavljanje zdravstvene oskrbe ima Zavod sklenjene pogodbe s splošnim zdravnikom, ginekologom, zobozdravnikom, psihiatrinjo in terapevtko za tretma spolno zlorabljenih. Redno je zaposlena ena medicinska sestra, za njeno nadomeščanje pa še dve po pogodbi. Pri tem je prisotnost medicinske sestre v Zavodu zagotovljena samo do 15. ure. Predpisano terapijo tako v večernem času delijo pazniki, kar je nedvomno nesprejemljivo. Urad je v celoti soglašal z našo ugotovitvijo o premajhni prisotnosti zdravstvene službe v Zavodu, hkrati pa opozoril, da kadrovski načrt, ki ga sprejema Vlada RS, ne omogoča zaposlovanja dodatnih zdravstvenih kadrov.

Zavod še vedno nima organiziranega oddelka brez drog. Urad je to ponovno opravičeval s pomanjkanjem potrebnih sredstev. Zaprte osebe, ki imajo težave z nedovoljeno drogo, se tako praviloma namesti v zaprti režim. V Zavod prihaja tudi psihiatrinja, ki opravlja delo na področju zdravljenja odvisnosti. Po navedbah obsojenk, so z njeno obravnavo zadovoljne. Rezultati se kažejo v spodbudnih podatkih o zmanjšanem vnosu nedovoljenih substanc in negativnih rezultatih urinskih testov. Kajenje je v Zavodu prepovedano v spalnicah obsojenk in na hodnikih, dovoljeno pa je v dnevnih prostorih, ki so ločeni za kadilke in nekadilke.

Žal smo ob obisku ugotovili, da Zavod zagotavlja delo le manjšini zaprtih oseb. V času našega obiska je delalo samo 12 zaprtih oseb (6 v knjigoveznici, 5 v kuhinji in 1 oseba v pralnici). Delo nedvomno pripomore k socialni rehabilitaciji, za zaprte osebe pa predstavlja tudi možnost sprostitve in ohranjanja delovnih navad. Zato smo dejstvo, da delo ni zagotovljeno vsem zaprtim osebam, šteli za veliko pomanjkljivost. S tem se je strinjal tudi Urad in zagotovil, da problematiki zagotavljanja dela zaprtim osebam namenja posebno pozornost. V ta namen je bil oktobra  organiziran tudi strokovni posvet na temo 'Pomen dela za izvrševanje kazenskih sankcij'. Čeprav za razliko od leta 2007, delo zunaj Zavoda v času obiska ni bilo zagotovljeno nobeni obsojenki, je Urad zagotovil, da je ena obsojenka s takim delom že začela, dogovarjali pa so se še za napotitev dveh obsojenk.

V Zavodu se organizira razne aktivnosti (joga, ples, modna revija, tečaj španščine, ipd.), ki času odvzema prostosti dajejo koristno vsebino namesto brezciljnega čakanja na konec prestajanja kazni. Pohvalili smo lahko tudi režim, pri katerem se obsojenke lahko ob prostem času medsebojno družijo, saj njihove sobe ostajajo odprte do noči, ko se zaklenejo prehodi na oddelku. Obsojenke iz zaprtega režima bivanja in pripornice za gibanje na prostem zraku uporabljajo zavodsko dvorišče, obsojenke polodprtega in odprtega režima pa se lahko gibljejo brez nadzora tudi zunaj zgradbe Zavoda. V poletnem času je podaljšano bivanje na svežem zraku obsojenkam omogočeno vse do 20:45. Prejeli pa smo nekaj zaskrbljujočih pritožb o večih prekinitvah dnevnega sprehoda zaradi raznovrstnih razlogov. V tej zvezi smo opozorili, da je vsaka zaprta oseba upravičena do najmanj dvournega sprehoda dnevno. Urad se je z opozorilom v celoti strinjal, obenem pa navedel, da tako posplošenih pritožbenih navedb ni bilo mogoče preveriti brez konkretnih podatkov o osebah in času kršitev.

Zavod žal ne razpolaga s prostori za obiske, ki bi omogočali možnost prenočitve oziroma  intimnih stikov. Menili smo, da bi se v ta namen lahko preuredili nekateri prostori Zavoda. Urad je realizacijo tega predloga v doglednem času zavrnil ob sklicevanju na pomanjkanje sredstev, ki bi jih taka adaptacija terjala. Obiski sicer potekajo v dveh sobah za obiske, nenadzorovani pa tudi v parku pred Zavodom oziroma v prostorih bivše porodnišnice. Stike z zunanjim svetom obsojenkam in pripornicam omogoča tudi telefon. Obsojenke lahko telefon na svoje stroške uporabljajo vsakodnevno. Pripornice ga lahko uporabljajo dvakrat tedensko, njihovi pogovori pa lahko trajajo največ 10 minut.

Med obiskom smo v kuhinji Zavoda pridobili na vpogled jedilnike, ki jih sestavlja vodja kuhinje. Čeprav smo prejeli nekaj pritožb obsojenk glede neustrezne prehrane, smo lahko razbrali, da so jedilniki sestavljeni posebej za obsojenke različnih veroizpovedi, vegetarijanke in glede na dietno prehrano, ki jo predpiše zdravnik. Tudi Urad je zagotovil, da se tovrstna hrana pripravlja, če zaprta oseba le izrazi pisno željo po takem načinu prehranjevanja. Kot utemeljeno je Urad označil naše opozorilo, da je potrebno tudi obsojenkama v strožjem režimu prestajanja kazni, ki se jima hrana dostavljala v sobo, zagotoviti vpogled v jedilnik. Te je Zavod zato v sobo navedenih obsojenk tudi takoj dostavil. 12.2-18/2008