Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) je dne 18. 9. 2008 brez predhodne napovedi obiskal Socialno varstveni zavod Dom Nine Pokorn Grmovje (v nadaljevanju: Dom).

Dom je posebni socialno varstveni zavod za duševno bolne in duševno prizadete osebe. Večina od 238 stanovalcev je duševno bolnih. V Domu je trenutno 100 moških in 138 žensk, nameščenih na treh moških, dveh ženskih in enem varovanem oddelku. Stanovalci so na posamezen oddelek nameščeni glede na vedenjske posebnosti in glede na zahtevnost nege, ki jo potrebujejo. Dom ima tudi tri bivalne enote, in sicer dve v Žalcu ter eno na Polzeli. V njih je nameščenih skupaj 19 oseb. Ker so bivalne enote odprte, so vanje nameščeni stanovalci, ki so vodljivejši.

V času obiska so bile zasedene vse kapacitete Doma. Na čakalni listi je bilo okoli 97 moških in 40 žensk. Za moške je čakalna doba za sprejem približno 6 do 7 let, za ženske pa 4. Pri odločanju o sprejemu upravičenca se upošteva predvsem vrstni red po sprejetju prošenj oziroma dolžino čakalne dobe. Prednost pri sprejemu imajo tisti, pri katerih obstajajo zadostni zdravstveni ali socialni razlogi (npr. svojec umre in ostane sam, brez skrbi in nege bližnjega). Dom ima tudi dogovor s Centrom za socialno delo Žalec, da sprejema urgentne primere (nasilje v družini, dezorientiranost). V takem primeru gre za začasni sprejem, za katerega se uporabijo dodatne postelje. Takšna oseba je v Domu lahko nameščena tako dolgo, dokler se položaj zaradi katerega je bila namestitev potrebna, ne uredi.

V Domu je med 25 in 30 stanovalcev z odvzeto poslovno sposobnostjo. Dom sicer zelo redko predlaga odvzem.

Stanovalci v Domu preživijo povprečno 30 let. Povprečna starost stanovalcev je približno 60 let, najmlajši pa je bil ob obisku star 23 let. V primeru smrti Dom počaka na mrliškega oglednika. Ko ta ugotovi smrt stanovalca, ga prestavijo v kapelico v parku, ki jo uporabljajo tudi kot mrliško vežico.

Varovanci imajo lahko svoja oblačila. Po potrebi jim jih zagotovita Rdeči križ ali Karitas. Tudi na varovanem oddelku imajo stanovalci lahko svoja oblačila, če je to le možno. Izjema so nepokretni stanovalci, ki so tudi čez dan v spalnih oblačilih. Takšno ureditev smo pozdravili. Menimo namreč, da dnevna oblačila pripomorejo h krepitvi človekove osebnosti in samozavesti ter so tako nedvomno pomemben element, ki prispeva h kvaliteti bivanja.

V Domu je 120 zaposlenih (3 socialne delavke, 2 fizioterapevtki, 3 delovne terapevte, 5 diplomiranih medicinskih sester, 23 srednjih medicinskih sester, 27 negovalk, več inštruktorjev). Splošni zdravnik prihaja dvakrat tedensko po osem ur iz ZD Žalec. Dom ima pogodbo z zunanjim psihiatrom, ki prihaja enkrat tedensko za štiri do pet ur.

Dom zagotavlja osnovno oskrbo, zdravstveno oskrbo in programe v funkciji višje kvalitete življenja. Kolikor je mogoče, so v številne organizirane aktivnosti vključeni tudi stanovalci varovanega oddelka. Gibanje na prostem je odvisno od vremena, v hladnejšem delu leta so sprehodi v okolico redki. Pred varovanim oddelkom je majhna ograjena terasa, kamor lahko stanovalci pridejo na sveži zrak. Na sprehode lahko stanovalci varovanega oddelka odidejo tudi v spremstvu svojcev. Varuh podpira redno bivanje in gibanje stanovalcev, tudi iz varovanega oddelka, na svežem zraku. Ugotovili pa smo, da Dom vodi evidenco le o ostalih aktivnostih, ne pa tudi o tem, kdo in koliko časa je bil na sprehodu ali drugi prostočasni aktivnosti zunaj varovanega oddelka. Uvedba take evidence bi omogočila hiter in učinkovit nadzor nad zagotavljanjem bivanja in gibanja stanovalcev na svežem zraku in obenem preprečila morebitno nenamerno neenako obravnavo stanovalcev.

Dom za verske obrede nima predvidenega posebnega prostora. Ob uporabi premičnega oltarja se enkrat na mesec izvajajo v jedilnici. Tisti, ki želijo in zmorejo, gredo lahko v tudi bližnjo cerkev. Ob posebnih (cerkvenih) praznikih jih Dom pelje tudi npr. v Petrovče, na Brezje.

V Domu so živali načeloma dovoljene. Trenutno imajo več mačk in dva psa. Na odprtih oddelkih imajo stanovalci lahko živali tudi individualno (npr. ptiče). S kinološkimi strokovnjaki se Dom dogovarja tudi o psu, ki bi bil namenjen stanovalcem na varovanem oddelku.

Na varovanem oddelku je bilo 34 stanovalcev. Gre za osebe z demenco. Nameščene so v eni dvoposteljni in dveh štiriposteljnih sobah, ostale so triposteljne. Oddelek je mešani, sobe pa so razdeljene na moške in ženske. Klicni zvonci so bili nameščeni le v nekaterih sobah in pri vstopu v oddelek. Luči v sobah je bilo mogoče prižgati zgolj pri vratih, ne pa tudi ob posteljah. V tej zvezi smo Domu predlagali ustrezno namestitev klicnih zvoncev za primer klica v sili ter da stanovalcem zagotovi nočne lučke, ki bi omogočale ločeno prižiganje luči (npr. ob večernem branju, odhodu na stranišče, ipd.).

Stranišča na oddelku niso ločena na moška in ženska. Glede na število stanovalcev jih je bilo dovolj, zmotil pa nas je vonj po urinu, ki ga je bilo v njih zaznati in bi lahko kazal na pomanjkljivo prezračevanje ali celo čiščenje teh prostorov. Kopalnica je bila primerna tako po velikosti kot funkcionalnosti opreme.

Na oddelku je iz nekaterih sob mogoč prehod na teraso, kar omogoča (nadzorovano) zračenje z odpiranjem vrat. Sicer so vrata sob zaklenjena in izhod onemogočen, saj terasa doma ni ograjena. Iz dnevne sobe oziroma jedilnice je mogoč prehod na manjšo zaprto teraso, ki je tudi pokrita. Vrata iz dnevne sobe na zaprto teraso so odklenjena, prehod na drugi – neograjeni del terase, pa je zaklenjen. Predlagali smo, da Dom z ograditvijo večje terase stanovalcem iz varovanega oddelka zagotovi več prostora za izhode na sveži zrak tudi v zimskem času, ko sicer sprehodov v okolico praktično ni. Glede tega in tudi ostalih tovrstnih naših priporočil je Dom navedel, da bodo realizirana, ko jih bo dopuščalo finančno stanje.

Na oddelku je kajenje dovoljeno le v kadilnici. V njej smo pod umivalnikom opazili poškodovan omet, vtičnice – vključno s tisto, ki je bila nameščena pod umivalnikom - pa niso bile zavarovane (npr. za primer politja z vodo). Tudi sicer smo na oddelku opazili precej dotrajanega oziroma poškodovanega inventarja. Prav bi bilo, da bi Dom poskrbel vsaj za redna popravila, saj ta ne morejo predstavljati bistveno povečanih stroškov, doprinesejo pa k varnosti stanovalcev in zaposlenih.

Osebje Doma Grmovje je pojasnilo, da želijo tudi varovani oddelek urediti skladno z novejšimi trendi. Takšna prizadevanja Varuh podpira. Še več. Prepričani smo, da tudi obiski Varuha s prenosom dobrih praks lahko pripomorejo k spremembam in izboljšavam, ki naj imajo za posledico še bolj prijazno okolje za bivanje stanovalcev na varovanem oddelku.

Ponoči so za celotni Dom zadolžene tri osebe. Po navedbah osebja naj bi bila ena od njih stalno prisotna na varovanem oddelku. Poudarili smo, da je to nujno in da bi bilo potrebno nad tem uvesti tudi ustrezen nadzor. Stanovalci varovanega oddelka v stiski namreč ne morejo zapustiti in tako je ta oseba edina, ki lahko takoj in ustrezno ukrepa (npr. požar, hudo poslabšanje bolezenskega stanja, poškodba, ipd.).

Postopke za pridržanje posameznika na varovanem oddelku Doma vodi Okrajno sodišče v Žalcu. Dom obvešča sodišče vedno, ko posameznik nasprotuje namestitvi na varovanem oddelku ali ko volje ne more izraziti in se ne zadovolji s soglasjem skrbnika, kolikor ga posameznik ima. Vendar smo pri tem ugotovili, da se v obvestilu sodišču navaja le dan, ne pa tudi ura. To smo označili kot pomanjkljivost, ki bi jo veljalo odpraviti, saj je le s pomočjo navedene ure sprejema možno preveriti, če je bilo sodišče res obveščeno v 48 urah po sprejemu pacienta na varovani oddelek.

Sodišče naj bi od Doma zahtevalo, da k obvestilu o pridržanju prilaga tudi mnenje lečečega psihiatra. Socialna služba je sodišču tako posredovala dokumentacijo s predlogom, ko je psihiater napisal mnenje. Ker pa psihiater v Dom prihaja le enkrat tedensko, obvestilo sodišču ni bilo vedno poslano v roku 48 ur, kot zahteva Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Menimo, da ni potrebe, da se sodišču že ob samem obvestilu posreduje tudi mnenje lečečega psihiatra. Domu smo tako predlagali, da nadalje vedno v predpisanem roku obvešča sodišče o pridržanju posameznika na varovanem oddelku, mnenje psihiatra pa predloži, ko ga bo pač možno pridobiti.

Sodišče naj bi Domu tudi pojasnilo, da postopka ne bo uvedlo za osebe, ki so nepokretne. Dom tako za te osebe sodišču sploh ni več pošiljal obvestil. ZNP jasno določa, da je potrebno postopek o pridržanju izpeljati vedno, če se posameznika namesti na varovani oddelek proti njegovi volji oziroma, če volje ne more izraziti. Ravno tako je potrebno postopek izpeljati, če gre za mladoletnika ali osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. Zakon ne določa nikakršne izjeme, ko bi zaradi posameznikovih gibalnih omejitev, ne bilo potrebno obvestiti sodišča ali izpeljati sodnega postopka. Domu smo tako predlagali, da nepokretne osebe, ki ne dajo ali ne morejo dati soglasja za nadaljnje bivanje na varovanem oddelku, nemudoma premesti na enega od odprtih oddelkov ali pa o njihovi namestitvi oziroma nadaljnjem bivanju obvesti sodišče. Kolikor pa sodišče postopka o pridržanju ne bi uvedlo in bi nas Dom s tem seznanil, bi Varuh lahko ukrepal skladno s svojimi pristojnostmi.

Po obvestilu o pridržanju osebe na varovanem oddelku, v Dom zaradi uvedbe pridržalnega postopka pridejo sodnica Okrajnega sodišča v Žalcu, zagovornik pridržanega in zunanji izvedenec. Sodišče pošlje vabilo za narok tudi sorodnikom in CSD. Lečeči psihiater na narokih ni prisoten, sodišče pa razpolaga z njegovim mnenjem.

Sodišče pošlje sklep o pridržanju za Dom in za pridržano osebo posebej. Dom sklep vroči pridržanemu, če ocenijo, da je sposoben razumeti, kaj mu vročajo. Če ocenijo, da bo oseba vsaj delno razumela vsebino sklepa, ji ga preberejo. Pri tem velja omeniti, da ZNP ne določa izjem pri vročanju sklepov o pridržanju. Zato je ravnanje, ko se nekomu odločitev sodišča ne vroči, nezakonito. Seveda se ob tem zavedamo, da je določenim osebam odločitev sodišča dejansko nemogoče vročiti, saj je možno, da oseba ni sposobna sprejeti odločitve, podpisati vročilnice ali sploh razumeti vsebine sodne odločbe. Primerno bi bilo, da bi zakon posebej določal, kdo je pristojen za takšno odločitev in kako se nasploh v takšnem primeru ravna. Žal tudi novi Zakon o duševnem zdravju teh dilem glede vročanja ni odpravil.

Sodišče izdaja sklepe za dobo enega leta, izjemoma tudi za krajši čas (tri ali šest mesecev). Socialna služba skrbi, da se v primeru predloga za podaljšanje pravočasno obvesti sodišče. Obvestilo sodišču se pošlje mesec dni pred iztekom roka pridržanja. Sodišče v tem primeru vedno ponovno opravi narok in izpelje postopek, kot določa ZNP.

Osebje Doma je ob obisku posebej izpostavilo dilemo, kako ravnati, ko je oseba nameščena na varovanem oddelku s sklepom sodišča, sorodnik pa želi, da bi odšel z njim na izhod domov. V tej zvezi menimo, da sorodnik izhoda stanovalca ne more zahtevati, lahko pa ga Dom dovoli. Odločitev o tem bi morala biti odvisna predvsem od zdravstvenega stanja stanovalca. Ker so v Domu na varovanem oddelku nameščene predvsem osebe z demenco, kjer po navadi ni pričakovati nasilnega ravnanja ali hitrega poslabšanja zdravstvenega stanja, za izhod v spremstvu zadosti odgovornega sorodnika verjetno nebi smelo bi ovir. V nasprotnem primeru pa bi bilo bolje, če svoje mnenje po pregledu zdravstvene kartoteke stanovalca in morebitnem pogovoru z njim in/ali sorodnikom, poda tudi psihiater.

V Domu ni posebne sobe za umiritev oziroma izolacijo oseb. V primeru nemirnih oseb uporabijo ograjico na postelji. Te se uporablja tudi na odprtih oddelkih, kjer so nepokretni in težje pokretni stanovalci. Na varovanem oddelku se po potrebi uporabi tudi pas za fiksacijo na voziček, občasno celo fiksacija okončin. Oboje ni namenjeno toliko oviranju gibanja, kot predvsem varnosti stanovalca, saj se želi preprečiti padce.

Čeprav ima Dom posebna Navodila za delo s posebnimi varovalnimi ukrepi (PVU), smo ugotovili nekaj nedoslednosti pri uporabi oziroma odrejanju PVU v praksi (ni se vodila dokumentacija o uporabi, ukrepov ni odrejal zdravnik ob pregledu osebe, pač pa je bila ta odločitev prepuščena medicinskim sestram in socialni službi). Izpostavili smo, da bi veljalo ob uporabi PVU, ki so natančneje opredeljeni v 2. točki navodil, bolj dosledno spoštovati posamezna določila ter nad tem zagotoviti tudi ustrezen nadzor. Predvsem pa bi bilo koristno, da bi Dom uvedel enotno evidenco izvedenih PVU z navedbo osnovnih podatkov (s podatki o stanovalcu, vrsti ukrepa, kdo ga je odredil, koliko časa je trajal, posebnosti ipd.), saj bi to omogočilo boljšo preglednost in olajšalo nadzor ter preprečilo morebitne nepravilnosti.

Pritožbene poti so zapisane v Hišnem redu, natančno opredeljene pa v posebnem Navodilu za obravnavo pritožb in pohval stanovalcev in svojcev. Ob obisku smo ugotovili, da ta dokumenta nista obešena na oglasnih deskah ali na kak drug način brez težav dostopna stanovalcem, zato smo Domu predlagali, da to popravi ter po možnosti doda še zloženko s kratkim povzetkom določil hišnega reda, dogodkov in dogajanj, ki jo sicer ob sprejemu dobijo stanovalci in njihovi svojci, če so prisotni.

Pritožbo lahko stanovalci oziroma njihovi svojci oddajo osebno pri direktorju, socialni službi, negovalni službi, ali pa v posebne skrinjice za pritožbe. Slednje na varovanem oddelku ni bilo. Upoštevajoč naša opažanja ob obiskih varovanih oddelkov zavodov smo predlagali, da se tudi tam namesti nabiralnik, ki bi omogočal anonimno oddajo pritožb stanovalcev in njihovih svojcev. Čeprav stanovalci na tem oddelku morda ne bodo sposobni svoje pritožbe zapisati, je kljub temu prav, da se tudi njim omogoči vsaj možnost anonimne oddaje pritožbe.

Obiski svojcev so dovoljeni med 9. in 19. uro. Tisti, ki so v Domu že dvajset let in več, imajo najmanj obiskov (so "pozabljeni", odtujeni, nimajo več svojcev ali so tudi ti onemogli). Ker so v Domu nastanjeni stanovalci iz cele Slovenije, se svojci tudi zaradi oddaljenosti včasih manj pogosto odločajo za obisk. Dom bi si želel več obiskov svojcev in je zato v ta namen začel s projekti, ki naj bi jih pritegnili k sodelovanju (praznovanje rojstnih dni, izobraževanje o boleznih, pikniki). Ob sodelovanju z Vrtnarsko šolo iz Celja, v Dom na obiske prihajajo tudi dijaki (razen na varovani oddelek), v bivalne enote pa prihajajo učenci osnovne šole Polzela. 12.2.-23/2008