Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, skupaj s predstavnicama pogodbenih nevladnih organizacij (Mirovnega inštituta in Pravno informacijskega centra), po predhodni napovedi 19. marca 2008 obiskal Prevzgojni dom Radeče (v nadaljevanju: Dom). Dom kot notranja organizacijska enota Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, ki ga mladoletniku izreče sodišče. V Domu mladoletnik ostane najmanj eno in največ tri leta. Ko sodišče izreče ta ukrep, ne določi, koliko časa naj traja, temveč odloči o njegovem prenehanju pozneje, upoštevajoč doseganje zastavljenih ciljev individualnega tretmaja.

Program individualnega tretmaja za mladoletnika sestavi strokovna skupina, ki določi tudi skupino, v katero se nato mladoletnik vključi. Obravnava mladoletnikov v Domu poteka v (1) matični vzgojni skupini s polodprtim režimom (cilj obravnave v tej skupini je, da mladoletnik pride do spoznanja o potrebnih spremembah v svojem vedenju in ugotovi morebitne svoje primanjkljaje), (2) oddelku brez drog (cilj obravnave v tej skupini je kakovostno preživljanje prostega časa z intenzivnim vključevanjem v prostočasne aktivnosti ter razvijanje odgovornosti do sebe in svojega vedenja), (3) odprtem oddelku (cilj je vzdrževanje doseženih sprememb in priprava na odpust, motivacija v tej skupini je poudarjeno usmerjena v izobraževanje) in (4) posebni vzgojni skupini. Glede na doseganje ciljev, zastavljenih v programu individualne obravnave, se mladoletnik lahko giblje iz ene v drugo skupino oziroma iz bolj strogega v manj strog režim.

O obisku je bilo pripravljeno poročilo z ugotovitvami in predlogi za izboljšanje stanja. Posredovano je bilo Generalnemu uradu Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: Urad), ki se je do naših mnenj in predlogov opredelil.

Dom se ne sooča s prezasedenostjo, saj je bilo na dan obiska v njem le 28 mladoletnikov, kar predstavlja slabo polovico (44%) uradne zmogljivosti Doma glede na njegovo kvadraturo (68 oseb).

Kršitev, ki bi kazale na kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje, v Domu nismo zasledili. To seveda ne pomeni, da ni možnosti za izboljšanje nekaterih trenutnih razmer.

Ugotovili smo, da Dom načeloma ustrezno skrbi za čistočo in urejenost bivalnih prostorov, vendar smo ob dotrajani infrastrukturi (kot je elektro in vodovodna inštalacija, odtoki, kanalizacija, centralno ogrevanje) in nekateri iztrošeni opremi, zaznali tudi nekaj pomanjkljivosti.

V času obiska so bili z dežurno sobo preko klicnega zvonca povezani samo oddelek brez drog, odprti oddelek in dekliška skupina, ne pa tudi preostale vzgojne skupine in prostor za izločitev mladoletnika. Urad je zagotovil, da bo Dom takoj, ko bodo na razpolago potrebna finančna sredstva, z dežurno sobo preko internega telefona povezal vse vzgojne skupine, prioritetno pa prostor za izločitev, saj tam zdaj očitno prihaja do težav pri dostopu do stranišča, ker se pazniki včasih tudi z zamudo odzivajo na tovrstne prošnje izločenega mladoletnika. Urad je nadalje navedel, da je Dom v času od našega obiska že poskrbel za odpravo nekaterih izpostavljenih pomanjkljivosti (možnost zaklepanja garderobnih omar mladoletnikov, vrat kopalnic, ipd.), ostala nujna vzdrževalna dela na pohištvu in drugi opremi, pa bo mogoče odpraviti v doglednem času (gre za popravilo vrat omare v kuhinji, zamenjava vtičnice TV antene, ipd.). V Domu namreč v okviru tekočega vzdrževanja postopoma obnavljajo prostore in opremo vzgojnih skupin, vsako leto pa jim uspe v celoti obnoviti prostore vsaj ene vzgojne skupine. Potrebna dela se izvaja v okviru usposabljanja mladoletnikov in ob sodelovanju delovnih inštruktorjev. Dodatni razlog za relativno počasno obnavljanje prostorov v Domu je  predvsem v pomanjkanju finančnih sredstev, saj se na nivoju Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, zagotovljena sredstva prvenstveno namenjajo reševanju pereče prostorske problematike Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Ker bo po vsej verjetnosti nepremičnina, na kateri se nahaja Dom, v denacionalizacijskem postopku vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu, Urad hkrati meni, da trenutno večja vlaganja v te objekte niso smiselna.

Opazili smo tudi, da je v večini bivalnih prostorov, zaradi relativno majhnih oken, dostop naravne svetlobe v prostore omejen. Zato smo predlagali, da Dom zagotovi primerne svetilke (za branje, ipd.).

Za čiščenje prostorov oddelka skrbijo po vnaprej pripravljenem razporedu mladoletniki sami. Poleg njihovih pritožb, da so čistila (pre)slabe kvalitete, smo opazili tudi očitno dotrajan pripomoček za čiščenje tal. Očitno se z njim čisti tako spalne in ostale bivalne prostore kot tudi sanitarije. Urad v tej zvezi ne vidi ovir za izpolnitev našega predloga o zagotovitvi dodatnih ustreznih pripomočkov in čistil ustrezne kvalitete.

Glede zdravstvene oskrbe ima Dom sklenjeno pogodbo z Zdravstvenim domom Radeče, po kateri zdravnik splošne prakse pride v Dom dvakrat tedensko. Medicinska sestra je v Domu prisotna vsak dan dve uri. Izpostavili smo, da bi bilo potrebno v Domu zagotoviti vsaj stalno prisotnost medicinske sestre, saj bi (med drugim) lahko sama delila mladoletnikom predpisano terapijo, ki jo sicer pripravlja že sedaj, delijo pa jo pazniki. To je nesprejemljivo, saj delitev terapije ni delo pazniške službe. Čeprav Urad pravo rešitev vidi v vzpostavitvi javne zdravstvene mreže, se je strinjal tudi s tem našim predlogom in zagotovil, da bo spodbudil odgovorne v Domu, da zagotovijo večurno prisotnost medicinske sestre.

Ker smo ugotovili, da je v Domu število kadilcev še vedno veliko, smo predlagali, da se preverijo tudi možnosti uvedbe programa odvajanja kajenja. Urad se je na ta predlog odzval z obvezo, da bo s ciljem realizacije programa odvajanja kajenja, nadaljeval pogovore z Inštitutom za varovanje zdravja in nevladnimi organizacijami, ki izvajajo te programe.

Izvrševanje vzgojnega ukrepa v Domu mora potekati tako, da omogoča mladoletniku izobraževanje, priučevanje in usposabljanje za delo, športno ter ustvarjalno in kulturno udejstvovanje. Prevzgojni dom mora mladoletniku omogočiti, da dokonča osnovnošolsko obveznost ter si pridobi poklic. V delovni čas je tako poleg praktičnega usposabljanja vključeno tudi šolsko izobraževanje in kot tak traja dnevno 6 ur in 45 minut.

Pred razporeditvijo v delavnice opravijo mladoletniki zdravniški pregled, zaščitno obleko in pripomočke mora zagotoviti Dom. Ker smo opazili dotrajane zaščitne rokavice, ki mladoletnikom in inštruktorjem ne morejo nuditi ustrezne zaščite pri delu, smo predlagali, da Dom rokavice redno nadomešča z novimi, saj bodo le tako lahko izpolnjeni pogoji za varno delo. Nadalje smo v ličarski delavnici zaradi izklopljenega prezračevalnega sistema zaznali močan vonj po barvah oziroma lakih. Ob tem smo prejeli pojasnila, da Dom prezračevalni sistem izklaplja zaradi prekomernega hrupa, ki ga povzroča. Opozorili smo, da bi bilo bolj primerno uporabnikom prostora zagotoviti ustrezno osebno zaščito proti hrupu, saj mora prezračevalni sistem služiti svojemu namenu. Urad je v odgovoru zatrdil, da je že sedaj na voljo dovolj zaščitnih rokavic, pa tudi glušnikov. Če gre torej resnično bolj za neprimerno uporabo zaščitne opreme, kot pa za nezadostno zagotavljanje le-te, bo moral Dom od inštruktorjev zahtevati, da bolj dosledno izvajajo nadzor pri uporabi zaščitnih sredstev. Nadaljnje pritožbe o neprijetnih situacijah zaradi čakanja na paznika, ker v delavnici ni stranišča, je Urad odpravil s pojasnili, da se stranišče nahaja v sosednji delavnici, kamor mladoletnike lahko pospremi že inštruktor, ne samo paznik.

Med osebje prevzgojnega doma prištevamo vzgojno službo in paznike. V vzgojni službi je zaposlenih 10 oseb: vodja, vzgojitelji (pedagogi), psihologinja in socialna delavka. Vsi so usposobljeni za prepoznavanje samomorilnega vedenja (v Domu že nekaj let ni bilo nobenega samomora, niti poskusa samomora). Paznikov je 15, od tega en poveljnik in ena paznica, ki polovico delovnega časa opravlja naloge referentke.

Precej mladoletnikov je izpostavilo zaostrovanje odnosov med njimi in pazniki, ki naj bi jih prekomerno nadzorovali, uporabljali žaljivke in kletvice ter mladoletnikom celo onemogočali izhode iz Doma, čeprav so bili že odobreni s strani vzgojiteljev. Po drugi strani so mladoletniki večinoma zatrjevali, da težav v razmerju do vzgojiteljev in vodstvom načeloma ni. Zavedamo se, da zgolj na podlagi nekajurnega obiska in pripomb mladoletnikov, ni mogoče podati celovite ocene o ravnanju paznikov do mladoletnikov, vendar vseeno menimo, da je potrebno redno vse delavce Doma opozarjati na zavezo korektnega ravnanja in komuniciranja, kot tudi, da mora biti vsaka tovrstna nepravilnost ustrezno in odločno sankcionirana. Urad je potrdil, da je tudi že sam obravnaval tozadevno skupinsko pritožbo mladoletnikov, vendar  pritožbeni postopek ni potrdil očitkov o perečnosti te problematike.

Prekomerna uporaba ukrepov, ki dodatno omejujejo mladoletnike, sicer ni bila ugotovljena. Vendar so se kljub temu nekateri mladoletniki pritoževali, da so disciplinski postopki, zlasti čakanje na zaslišanje, dolgotrajni. Predlagali smo, da Dom sprejme vse potrebne ukrepe, da se disciplinski postopki izpeljejo v razumnem roku, upoštevajoč časovne okvire, ki jih v ta namen določajo predpisi. S tem se je popolnoma strinjal tudi Urad. Disciplinska komisija mora tako najmanj 24 ur pred začetkom disciplinske obravnave, predlog za uvedbo disciplinskega postopka vročiti disciplinskemu obdolžencu in določiti tudi rok za disciplinsko obravnavo, ki mora biti opravljena v roku treh dni, odločba o izreku disciplinske kazni pa mora biti mladoletniku vročena v roku 24 ur.

Stiki mladoletnikov z zunanjim svetom se vršijo preko obiskov in telefonskih pogovorov. Mladoletniki imajo pravico do obiskov ožjih družinskih članov, druge osebe pa jih lahko obiskujejo, če pozitivno vplivajo na njihov razvoj. Praviloma se obiski izvajajo v sobi za obiske, vendar naj bi zaradi pomanjkanja prostora vsi obiski (nadzorovani in nenadzorovani) potekali le v tej sobi. Predlagali smo, da se potrebni prostor in stopnja zasebnosti zagotovi z uporabo drugih prostorov za obiske, saj zavod ni polno zaseden. Urad je pojasnil, da je temu že tako, saj Dom obiske izvaja tudi v klubskem prostoru, ki se uporabi tudi, ko posamezni mladoletniki izrazijo željo, da se obisk izvede brez prisotnosti drugih obiskovalcev. Obenem je Urad soglašal, da je Dom dolžan poskrbeti, da pazniki v nobenem primeru pri nadzorovanih obiskih ne poslušajo pogovora med obiskovalcem in mladoletnikom, saj je njihova naloga pri nadzorovanem obisku zgolj ta, da preprečijo izmenjavo predmetov ali snovi.
 
Do podobnih težav glede zasebnosti naj bi prihajalo tudi pri telefoniranju, saj je govorilnica blizu dežurne sobe paznikov, ki naj bi poslušali telefonske pogovore. Urad je pojasnil, da bo Telekom montiral novo telefonsko govorilnico, ki bo v primerjavi s staro bolj ustrezna, saj se uporabnik med pogovorom lahko v to govorilnico tudi zapre. Predlagali smo še, da Dom ponovno seznani vse mladoletnike z možnostjo telefoniranja na brezplačno telefonsko številko Varuha (080 15 30). Po navedbah Urada pa je Dom zagotovil, da so o tej možnosti mladoletniki v vseh vzgojnih skupinah že seznanjeni.

Nekaj problematičnih vidikov smo zaznali tudi pri obravnavi mladoletnikov v posebni vzgojni skupini, v katero so bili v času obiska vključeni trije mladoletniki. Ugotovili smo, da lahko mladoletniki ostanejo vključeni v to posebno vzgojno skupino tudi po več mesecev, čeprav gre za program 'sedmih tednov', saj lahko napredujejo le v primeru uresničitve zastavljenih ciljev. Pri tem naj bi bila odločitev o napredovanju še vedno sprejeta brez izdaje tozadevne pisne informacije, kar pa smo označili kot neustrezno. Mnenja smo, da bi bilo potrebno mladoletnika sprotno in pisno seznanjati z razlogi za stagniranje v tej skupini ali celo nazadovanje. Urad je zatrdil, da je temu že tako, saj naj bi bili mladoletniki formalno in sistematično seznanjeni s tedensko sprejetimi odločitvami strokovne skupine, ki so zapisane v obliki zapisnika, ta pa je za vsakega mladoletnika vložen v njegov osebni spis.

Ker je eden od mladoletnikov v tej skupini izpostavil tudi nerazumevanje z ostalima mladostnikoma, ki sta nameščena na tem oddelku, smo opozorili, da je Dom dolžan ukreniti vse, kar je potrebno, da prepreči medsebojno obračunavanje, ustrahovanje, izkoriščanje, žaljenje, poniževanje ali zasmehovanje in da mora vsakomur zagotoviti ustrezno varnost. Za ureditev medsebojnih odnosov zgolj stalna prisotnost paznikov pri skupnem bivanju teh mladoletnikov verjetno ne bo dovolj, čeprav po navedbah mladoletnikov tudi ta ni zagotovljena. Eden izmed mladoletnikov je navajal, da je cele dneve sam in ni vključen v nobeno izmed socialnih interakcij z drugimi mladoletniki ter tudi nima nobenih športnih aktivnosti. Po pojasnilih Doma naj bi sicer odklanjal vsakršno pomoč in pogovarjanje, vendar smo vseeno menili, da takšen način osamitve ne more prispevati k izboljšanju njegove situacije, kot bi to morda lahko dodatna psihološka pomoč. Urad je pojasnil, da mladoletnik ni uspel navezati ustreznega stika z zavodsko psihologinjo, zato je strokovna skupina Doma odločila, da je primer prevzel pedagog, ki ga mladoletnik kot moški lik sprejema.

Posedovanje in trošenje denarja mladoletnikov ureja Hišni red Prevzgojnega doma za mladoletnike Radeče. Mladoletnik skupaj z vzgojiteljem pripravi mesečni načrt porabe denarja. Glede na hišni red je zgornja meja denarnih sredstev, ki jih mladoletniki lahko še imajo pri sebi, 15€. Vendar vzgojitelji pogosto gotovino omejijo tudi pod to vsoto, ker želijo nekatere mladoletnike naučiti racionalnega ravnanja z denarjem. Urad je pritrdil naši pripombi, da je tovrstno dodatno omejevanje najprej potrebno formalnopravno urediti z ustrezno dopolnitvijo hišnega reda, saj potrebnih tozadevnih določb zdajšnji hišni red ne vsebuje.

Kantine v domu trenutno ni. Problem je Dom rešil s potujočo trgovino, ki prihaja dvakrat tedensko v večernem času. Mladoletniki so se sicer pritožili nad višjimi cenami v potujoči trgovini, vendar je že direktor zavoda pojasnil, da so to redne cene tovrstne trgovine, ki oskrbuje tudi domačije v okoliških odročnih vaseh. Pri tem mladoletniki sami tudi ne smejo kupovati tobačnih izdelkov zaradi določb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.

Mnenja mladoletnikov glede hrane so bila različna, vendar večina ni imela negativnih pripomb in je bila z njo zadovoljna. Zato je bil Urad mnenja, da pritožbe le nekaterih o slabi kvaliteti in premajhni količini hrane, ne morejo biti utemeljene. Kljub temu je soglašal z našim mnenjem, da dodatna pozornost Doma pri pripravi hrane nikoli ne more biti odveč. 12.2-1/2008