Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je dne 8. 4. 2009 nenapovedano obiskal javni zavod Obalnega doma upokojencev Koper (dalje Dom). V okviru izvajanja nalog na podlagi Zakona o ratifikaciji opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju – dalje Opcijski protokol (Uradni list RS, št. 114/2006) je bila ob obisku prisotna tudi predstavnica nevladne organizacije Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Rdečega Križa Slovenije. Ob obisku je bil opravljen pregled varovanega oddelka in parka, ki ga uporabljajo stanovalci oddelka.

Dom je bil postavljen leta 1980 in ima kapaciteto 205 postelj. V času našega obiska so imeli okoli 300 prošenj za sprejem v Dom. Čakalna doba za sprejem znaša pet in več let. Prednost pri sprejemu imajo prebivalci Mestne občine Koper ter tisti, katerih otroci živijo na njenem območju.

Varovani oddelek se nahaja v prvem nadstropju Doma. V času obiska je bilo na njem nastanjenih 19 oseb, od tega 14 žensk in 5 moških. Vse pridržane osebe so bile poslovno sposobne, imele pa so diagnosticirano demenco, kar pomeni, da so krajevno in časovno tako dezorientirane, da potrebujejo stalen nadzor. O sprejemu na ta oddelek odloča komisija za sprejem in odpust na podlagi psihiatričnega oziroma zdravniškega mnenja. Posebne čakalne liste za neposredni sprejem iz bolnišnice v institucionalno varstvo ne vodijo. Kot prioriteta pri sprejemu se šteje zdravniško oziroma psihiatrično mnenje, priporočila centra za socialno delo in prioritete določene v Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.

Stanovalci so nameščeni v dvoposteljnih in triposteljnih sobah. Te imajo tudi balkone, ki so dodatno zavarovani z ograjo v višini okoli 160 cm. Zavese so prozorne in prepuščajo svetlobo. Zastavilo se nam je vprašanje, ali je ponoči, ko sveti luč v sobah, v njih v zadostni meri zagotovljena zasebnost stanovalcev, saj se nahajajo nasproti balkonov blokovskega naselja, kar omogoča opazovanje dogajanja v njih. V zvezi s tem nam je Dom v odzivnem poročilu pojasnil, da ima vsaka soba na balkonu "tendo", to je zaveso, ki ima mehanizem, ki omogoča spuščanje zavese in tako zagotavljajo zasebnost stanovalcev. "Tenda" je povsem nepropustna za svetlobo.

Stene na oddelkih, predvsem v sobah, so bile umazane. Prepleskajo jih sicer vsako leto, vendar se hitro spet umažejo. Predlagali smo, da se razmisli o uporabi barve, ki omogoča lažje čiščenje zidov. Čeprav bi bil strošek beljenja višji, bi se kmalu povrnil, saj tako pogosto beljenje potem najverjetneje ne bi bilo več potrebno, obenem pa bi bili tudi pogoji za bivanje boljši. Dom je zagotovil, da je ta predlog upošteval in bo to predlagal v delovnem načrtu za naslednje leto.

Sobe so glede na število postelj majhne. Po dve sobi skupaj imata skupni WC in umivalnik, tušev ni. Garderobne omare so na hodniku oziroma v posebni sobi, t. i. shrambi, do katere ima dostop le osebje. Iz sob so jih umaknili zato, da so v vsaki sobi pridobili prostor še za eno posteljo. Tako razen postelj in nočnih omaric, v sobah ni drugega pohištva. Menimo, da ni primerno, da se prostorska stiska rešuje na način, da se stanovalcem odvzema osnovno pohištvo, saj je nujno potrebno za normalno kvaliteto bivanja. V sobah smo pogrešali tudi mize in stole. Ob našem obisku je ena izmed stanovalk jedla kosilo v sobi tako, da je sedela na robu postelje, hrano pa je imela na servirni mizici. V eni izmed sob postelja ni imela nočne omarice. Dom se je strinjal, da je oprema na varovanem oddelku pomanjkljiva, ob pojasnilu, da je to tudi prostorsko pogojeno. Rešitev so sicer nakazali že pred leti in bi bila samo v izgradnji nove negovalne depandanse z ustreznimi prostorskimi rešitvami.

Celotni varovani oddelek ima samo eno skupno kopalnico, kjer je tuš, kadi ni. Ker se kopalnica uporablja tudi kot skladiščni prostor, bi morala obstajati možnost, da se tuš na ustrezen način predeli od ostalega prostora. To bi omogočalo tudi zasebnost stanovalcu, ki bi se morebiti odločil, da se sam oprha. Dom je poudaril, da kopalnico preurejajo in bo namensko adaptirana za varovani oddelek do konca septembra 2009.

Jedilnica je ena za celotno nadstropje in je locirana izven varovanega oddelka. V dopoldanskem času je prosto dostopna preko hodnika negovalnega oddelka, v popoldanskem času pa je nihajna pregrada med hodnikom varovanega in negovalnega oddelka, zaklenjena. Jedilnica se uporablja tudi kot večnamenski prostor. Opremljena je s televizijo, radijskim sprejemnikom, počivalniki. Je klimatizirana, ima velika okna, kar zagotavlja dovolj svetlobe. Prostor je kljub temu deloval nekoliko pusto oziroma dolgočasno, predvsem zaradi praznih sten, zato smo predlagali, da se ga opremi z izdelki stanovalcev ter se ga tako naredi prijetnejšega, Dom pa je ta naš predlog tudi podprl.

Navadne in priporočene poštne pošiljke za stanovalce prevzame socialna delavka Doma. Navadno pošiljko dajo osebno stanovalcem, na njihovo željo jim preberejo tudi vsebino. Ob ogledu Doma smo ob vhodu videli obvestilo za prevzem priporočene pošiljke, pojasnjeno nam je bilo, da ga v primeru, če osebja ni v pritličju, poštar pusti tam. To se nam ne zdi primerno, saj v primeru vročanja po Zakonu o pravdnem postopku, lahko pride tudi do domneve vročitve. Če namreč stanovalec v 15 dneh od kar je bilo obvestilo pritrjeno na oglasni deski pisanja na pošti ne dvigne, se skladno s 141. členom Zakona o pravdnem postopku šteje pisanje za vročeno z dnem, ko je bilo obvestilo pritrjeno na oglasno desko. Za oskrbovanca lahko to pomeni, da zamudi rok (npr. za pritožbo). Predlagali smo, da Dom skuša v sodelovanju s Pošto Slovenije najti bolj ustrezno rešitev za vročanje priporočenih pisanj stanovalcem (npr. da bi poštar o priporočeni pošiljki za stanovalca v vsakem primeru obvestil socialno delavko in obvestilo pustil pri njej, socialna delavka pa bi nato o pošiljki takoj obvestila skrbnika). Znano nam je, da tako že ravnajo nekateri drugi domovi za starejše. Dom bi moral prav tako določiti osebo, ki bi jo poštar o priporočeni pošiljki obvestil v primeru daljše odsotnosti socialne delavke. Na ta način bi se zagotovila tudi večja varnost osebnih podatkov ter preprečila možnost, da se obvestilo nenamerno izgubi oziroma ga pomotoma sname drug stanovalec, poleg tega bi vročitev pisanja za to določeni osebi tudi zagotavljala, da bo Pošta Slovenije, posredno pa tudi sodišče, pravočasno obveščeno o morebitni odsotnosti stanovalca (zaradi odhoda v bolnišnico, premestitve v drug dom). Dom je v odzivnem poročilu navedel, da predlog o iskanju primernejšega načina za vročanje priporočenih pisem stanovalcem, že upošteva.

Na varovanem oddelku sta v dopoldanskem in popoldanskem času od 6.00 do 20.00 ure stalno prisotna bolničar ter bolniški strežnik. Zdravstveni tehnik prihaja po potrebi. V dopoldanskem času prihajata tudi fizioterapevtka ali delavna terapevtka, občasno tudi obe, ki vodita svoj program od 8.00 do 10.00 ure. Delovno mesto inštruktorja je sistematizirano, vendar razpisa za to delovno mesto ni bilo, ker Dom že presega standarde, ki jih priznava Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ponoči na oddelku ni zagotovljene stalne prisotnosti osebja. Za celotni Dom sta v nočnem času dva zaposlena, in sicer en bolničar in zdravstveni tehnik. Locirana sta v prvem nadstropju, kjer tudi vidita, če kdo uporabi klicni zvonec in iz katerega nadstropja prihaja klic. Tudi sam Dom ocenjuje, da je tak sistem obveščanja neprimeren, saj se osebje v nočnem času veliko giblje po Domu (obhodi) in zato nima ves čas nadzora nad tem, ali jih kdo od stanovalcev kliče oziroma potrebuje pomoč. V tej zvezi smo predlagali, da se vzpostavi sistem obveščanja, ki bo omogočal, da bi se osebje lahko hitro odzvalo na vsak klic, ki je lahko tudi nujen. Dom je v odzivnem poročilu pojasnil, da bo skušal v delovnem načrtu za naslednje leto predvideti finančna sredstva za posodobitev novega klicnega sistema. Zaradi pomanjkanja denarja bi ga prenovili v dveh do treh letih.

V Dom prihaja splošni zdravnik iz Zdravstvenega doma Koper. Čeprav naj bi bil prisoten pet ur, je zaradi potreb stanovalcev dejansko prisoten cel delovni čas. Ob tem je direktor Doma izrazil nezadovoljstvo, da je v domovih starejših občanov na 300 stanovalcev predviden le en zdravnik. Psihiater prihaja enkrat mesečno, po potrebi ga tudi pokličejo. Pedikuro navadno izvaja medicinska sestra. Delovno mesto frizerke je sistemizirano, imajo tudi frizerski salon, kamor se pripelje varovance in se jih tudi po končanem striženju vrne na oddelek. S frizerjem se je za striženje potrebno dogovoriti. Striženje in sušenje las sta vključena v ceno domske oskrbe, ostale storitve pa je potrebno doplačati.

Vsi oskrbovanci, tudi stanovalci iz varovanega oddelka, se lahko udeležujejo vseh aktivnosti. V dopoldanskem času se izvaja delovna terapija ter fizioterapija. Beležijo, kdo ter v kakšno aktivnost je bil vključen. Ob lepem vremenu jih peljejo iz varovanega oddelka v park, vhod vanj je neposredno iz nadstropja. V parku je krožna pot ter tudi utica, kjer imajo ob lepem vremenu tudi kosila. Park je pod video nadzorom ter zaščiten z ograjo, ki je postavljena okoli parka. Posebne dnevne evidence o tem, kateri stanovalci so bili v parku, ne vodijo.

Dom se sooča z veliko kadrovsko stisko, tako na varovanem oddelku, kot tudi na drugih oddelkih. Na varovanem oddelku bi si želeli ustrezno usposobljeno osebje. Primanjkujejo pa jim dejansko vsi izobrazbeni profili, npr. zdravstveni tehniki, strežniki, bolničarji, osebje v kuhinji. Pred časom so imeli razpis za medicinsko sestro, na katerega se ni nihče prijavil. Razpise so poslali tudi na druge občine, dva bolničarja so tako sprejeli iz Prekmurja. Ker dom sprejema stanovalce iz dvojezičnega območja, predstavlja pri kadrih iz drugih koncev Slovenije težavo neznanje italijanščine.

Osebje bi želelo več sredstev za izobraževanje s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in s tem možnosti za izobraževanje. Zunanjih izobraževanj praktično nimajo, notranje izobraževanje o demenci imajo vsako leto. Izobraževanje je obvezno za vse, ki delajo na varovanem oddelku, udeleži se ga lahko tudi drugo osebje. Med osebje spada ena bolnišnična strežnica ter delavna terapevtka in fizioterapevtka, ki so zaključile izobraževanje o demenci preko Firisa.

Direktor Doma nam je ob obisku pojasnil, da so večkrat poslali obvestila o pridržanju oseb na varovanem oddelku na Okrajno sodišče v Kopru, vendar so dobili s sodišča dopis, da jih ne štejejo za institucijo, ki ima pridržane osebe. Približno mesec dni pred našim obiskom so po navodilih socialne inšpekcije obvestilo ponovno poslali, odgovor so še čakali. Opozorili smo, da se bo avgusta 2009 pričel uporabljati nov zakon, t.j. Zakon o duševnem zdravju, ki postopek odločanja ob pridržanju oseb v socialno varstvenih zavodih ureja na novo. Ker so roki za obveščanje sodišča kratki, smo predlagali, da se Dom na novi zakon ustrezno pripravi. V odzivnem poročilu smo prejeli pojasnilo, da se zavedajo, da so roki za obveščanje sodišča kratki in da pričakujejo, da bodo na podlagi sprejetega Zakona o duševnem zdravju prejeli tudi dodatna sredstva, da bodo lahko zadostili vsem zahtevam. Ob tem so ponovili pričakovanje, da bo čim prej zgrajena nova depandansa.

Za preprečitev padcev z invalidskih vozičkov v Domu uporabijo po potrebi fiksacijo na voziček, nevarnost padcev s postelje pa preprečujejo z uporabo ograjic ob postelji. Fiksacije na posteljo ne uporabljajo. Fiksacijo zgornjih okončin uporabijo po potrebi pri infuzijah, v primeru nazogastričnih sond pa rokavičke brez prstov. Pri stanovalcih, ki se nenadzorovano slačijo, uporabljajo pižame oziroma pajace, ki jih ne morejo sami sleči (zapirajo se na hrbtu), vendar v ničemer ne ovirajo gibanja stanovalca. Fiksacijo vedno odobri zdravnik. Evidenco fiksacij beležijo v posebni knjigi fiksacij, ki se nahaja v ambulanti v prvem nadstropju.

Stanovalcem sta na voljo knjiga pohval in pritožb ter nabiralnik, ki se nahajata na recepciji. S tem je zagotovljena anonimnost vlagatelja pritožbe, vendar pa že leta v nabiralniku ni bilo nobene pritožbe. Pritožbe se obravnavajo na zboru stanovalcev, strokovnem svetu skupaj z delavci. Vsako pritožbo posebej obravnavajo in če je mogoče opravijo razgovor tudi s svojci in stanovalci. Vedno pa poskušajo manjkajoče stvari popraviti oziroma izboljšati. Takšnega nabiralnika pa nismo zasledili na varovanem oddelku, zato smo predlagali, da se ga namesti tudi tja, saj je prav, da se vsem stanovalcem omogoči tak način oddaje pritožbe, čeprav je morda verjetnost, da bo kakšen stanovalec varovanega oddelka oddal pisno pritožbo, majhna. Po zagotovilih Doma v odzivnem poročilu bodo naš predlog upoštevali.

Skupni prostori Doma so pod videonadzorom, želeli pa bi si zagotoviti še ustreznejši nadzor in varovanje. To bi lahko dosegli, če bi lahko imeli na recepciji zaposlene štiri receptorje in ne samo dva.