Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je dne 4. 3. 2009 po predhodni najavi obiskal Javni zavod Dom upokojencev Podbrdo (v nadaljevanju: DUP). V okviru izvajanja nalog na podlagi Zakona o ratifikaciji opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju so bile ob obisku prisotne tudi predstavnice vseh treh pogodbenih nevladnih organizacij (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Inštitut Primus in Rdeči križ Slovenije).
Enota Petrovo Brdo (v nadaljevanju: enota) je bila leta 1993 registrirana kot posebna enota. Namenjena je odraslim osebam s posebnimi potrebami. Njena kapaciteta je 95 postelj, vse so bile zasedene (53 moških in 42 žensk). Ob našem obisku je bila povprečna starost stanovalcev 63 let, najmlajši pa jih je imel 31. Odvzeto poslovno sposobnost je imelo 15 stanovalcev, delno odvzeto devet, več pa jih je imelo postavljenega skrbnika za poseben primer. Postelje se sprostijo ob premestitvi stanovalca, odpustu ali smrti. Povprečna dolžina bivanja stanovalcev v institucionalnem varstvu je dolga, nekateri so v eno izmed oblik vključeni 30 let in več. Enota sprejema upravičence iz celotne Slovenije, tako je približno polovica vseh stanovalcev občanov drugih občin. V lanskem letu je bilo na listi čakajočih 80 upravičencev, od tega le 8 žensk in tri vloge občanov Tolmina. Slednji imajo pri sprejemu prednost. Opažajo, da je vse več mlajših prosilcev za sprejem, spreminja se tudi struktura prosilcev. Več je tistih, ki imajo težave z nedovoljenimi substancami in prosilcev z nasilnim vedenjem. V DUP se zavedajo, da bo potrebno, za ustrezno obravnavo te vrste stanovalcev, dodatno izobraziti tudi zaposlene.
Oddelki so v treh nadstropjih. V prvem je negovalni oddelek, drugo nadstropje in mansarda sta bivalna oddelka. Oddelki so mešani, sobe ločene po spolu. Le novejši del mansarde je namenjen samo stanovalkam. Po pojasnilih pristojnih naj bi občasno prihajalo do spolnega nadlegovanja med stanovalci. Kadar zaposleni to zaznajo, izvajajo poostren nadzor. O tematiki spolnosti in primernem spolnem vedenju stanovalce izobražujejo na delavnicah. V DUP je zaposlena tudi specialna pedagoginja, ki stanovalce uči primernega vedenja, spoštovanja in obnašanja do drugih. Ker je stanovalcem treba zagotoviti varnost, smo predlagali, da DUP z vsemi razumnimi ukrepi prepreči, da bi do tovrstnih incidentov sploh prihajalo in se v primeru, da do njih vseeno pride, odzove z vso resnostjo.
Ugotovili smo, da v drugem nadstropju dnevni prostor služi tudi kot kadilnica. Ob vstopu vanj smo zaznali vonj po cigaretah in verjamemo – kot nam je povedal eden izmed stanovalcev – da je to za nekadilce moteče. Na to smo že ob samem obisku opozorili pristojne. Pojasnili so, da se neustreznosti lokacije kadilnice zavedajo in da razmišljajo o tem, da bi odprto teraso, na katero je dostop iz dnevnega prostora, zasteklili in jo namenili prostoru za kajenje. Predlagali smo, da DUP čim prej zagotovi, da se v dnevnem prostoru ne bo več kadilo, še toliko bolj zato, ker je bil za celo enoto pravzaprav le en dnevni prostor, kjer kajenje ni bilo dovoljeno. Ker ni dovoljeno kaditi tudi v sobah, smo predlagali, da se kadilcem zagotovi drug ustrezen prostor za kajenje, če se to ocenjuje za potrebno, saj je tudi v mansardi že manjši prostor, kjer je dovoljeno kaditi.
Kopalnice in stranišča so bila ob našem obisku čista, opremljena s tekočim milom, toaletnim papirjem in papirnatimi brisačami. Vonja po urinu ni bilo zaznati. Čiste so bile tudi sobe in dnevni prostori, ki smo si jih ogledali, kar vse velja pohvaliti.
Bivalne pogoje v sami enoti smo na splošno ocenili za ustrezne, za razliko od same lokacije. Enota se namreč nahaja v manjši vasi (Petrovo Brdo) in možnosti za socialne stike so omejene, razen seveda pri tistih, ki so se še sposobni odpraviti peš do štiri kilometre in pol oddaljenega Podbrda. Vendar pa morajo za to vsaj nekaj časa hoditi ob glavni cesti, ki ni urejena za pešce, zato se nam je v tem vidiku zastavilo tudi vprašanje njihove varnosti. Verjetno si vsi stanovalci stikov z zunanjimi osebami niti ne želijo, vendar menimo, da bi to možnost kljub temu morali imeti.
Varovani oddelek v klasičnem pomenu je bil pred časom ukinjen, saj bivalni pogoji zanj niso bili ustrezni, namestitev psihiatričnih bolnikov in bolnikov z diagnozo demence skupaj na enem varovanem oddelku pa je bila neprimerna. Vrata, ki so nekoč stanovalcem onemogočala odhod iz varovanega oddelka, so še vedno nameščena, vendar nam je osebje zagotovilo, da so stalno odklenjena in tako je bilo tudi ob našem obisku. Potrebno pa je poudariti, da je DUP ograjen in je izhod možen le skozi glavna vrata, kjer je prisoten receptor. Stanovalci so navedli, da praviloma lahko odidejo iz doma le ob določenih urah, prej pa morajo povedati kam gredo in kdaj se bodo vrnili. Vodstvo enote nam je zagotovilo, da ima izhod vsak, vendar predvsem dementni stanovalci te možnosti niti ne koristijo. Potrebo po sprehodih imajo vsi, ravno tako možnost, da gredo. Na vratih pa morajo povedati kam gredo. Ponavadi se držijo dogovorov, se pa dodaja, da se kdo ne vrne. Vodi se evidenca, kdo odide in kdaj. V načrtu imajo tudi namestitev nadzorne kamere. Če vratar ve, da se je stanovalcu zdravstveno stanje poslabšalo ali če oceni, da je njegovo vedenje nenavadno, pokliče v ambulanto in vpraša, če lahko stanovalec odide sam. Če stanovalec vztraja, določijo delavca, da gre z njim. Kadar ni vratarja, so dvoriščna vrata zaklenjena, nameščen pa je klicni zvonec, tako da lahko vsak, ki pride, pozvoni. Podnevi pa je vratar stalno prisoten. Menimo, da takšne omejitve toliko posegajo v svobodo posameznega stanovalca, da mu je z njimi že de facto omejena svoboda gibanja. Zato smo predlagali, da v takih primerih in ko je sprejem opravljen proti volji ali brez soglasja stanovalca, enota o pridržanju obvesti sodišče.
Če je potrebno stanovalca hospitalizirati v psihiatrično bolnišnico, ga napotijo v Psihiatrično bolnišnico Idrija, od koder sicer na 14 dni prihajata psihiatra. To pomeni določeno prednost, saj pacienta že poznata. V primeru potreb po zobozdravstvenih storitvah stanovalce vozijo v Podbrdo, kamor prihaja zobozdravnik iz Tolmina. Ker pa zobozdravnik ne prihaja redno, je DUP vzpostavil stike z zobozdravnikom, ki ima koncesijo in dela v Železnikih. Tako sedaj stanovalce na lastne stroške vozijo tudi k njemu in so s sodelovanjem zadovoljni. Na ginekološke in okulistične storitve vozijo stanovalce v Tolmin, v primeru potrebe po drugih specialističnih pregledih pa predvsem v Splošno bolnišnico Šempeter. Pristojni v enoti ocenjujejo, da je pomembno in potrebno, da se spremlja stanovalce na specialistične preglede (če stanovalec nima svojcev ali pa ga ti ne morejo spremljati), saj stanovalec večkrat ne zna ali upa povedati svojih težav oziroma ne sodeluje pri zdravniškem pregledu. Sodelovanje osebe, ki jo stanovalec pozna in ji zaupa pa omogoči, da svoje zdravstvene težave predstavi tudi zanj tujemu zdravniku. Tovrstno spremljanje stanovalcev na zdravniške preglede smo pozdravili.
V enoti so zaposleni ena socialna delavka, ena specialna pedagoginja, ena delovna terapevtka, dve varuhinji, trije delovni inštruktorji, ter zdravstveni delavci: dve diplomirani medicinski sestri, 7,5 srednjih medicinskih sester, devet bolničarjev. V dopoldanskem času je zdravstvenih delavcev vsaj pet ali šest, v popoldanskem štiri ali pet ter ponoči srednja medicinska sestra in bolničarka. V vratarski službi, ki dela od 6.00 do 22. ure so zaposleni trije, imajo pa tudi svojega hišnika, šiviljo, kuhinjsko osebje in tehnično službo. Pristojni ocenjujejo, da bi v enoti potrebovali več osebja: varuhinje, gospodinje, delovne inštruktorje, socialne delavce oziroma kadra, ki nudi socialno podporo (za razliko od splošnih enot Podbrdo in Tolmin, kjer čutijo potrebo po negovalnem kadru). Zaradi varnosti, predvsem ponoči, bi si želeli več moškega osebja, saj ugotavljajo, da imajo stanovalci do zaposlenih moških drugačen odnos (distanco). Glede na oddaljenost Petrovega Brda od drugih krajev smo ocenili, da bi bila prisotnost več zaposlenih ponoči upravičena, celo nujna, tako z vidika varnosti zaposlenih kot tudi varnosti stanovalcev.
V enoti trenutno ni fizioterapevtke (prihajala iz Enote Podbrdo), ki je na porodniškem dopustu. Za čas njene odsotnosti so želeli zaposliti drugega fizioterapevta, vendar se na razpis ni prijavil noben kandidat. Zato je v času, ko smo DUP obiskali, fizioterapijo izvajala srednja medicinska sestra, po strokovnih napotkih fizioterapevtke iz Enote Tolmin, kar pa seveda nismo mogli oceniti za ustrezno rešitev.
Ob obisku smo ugotovili, da sedaj, ko ni varovanega oddelka, sodišča ne obveščajo o sprejemih proti volji v enoto. Ob sprejemu osebe, ki je odvzeta poslovna sposobnost, DUP zahteva, da izjavo o namestitvi podpiše zakoniti zastopnik. Vseeno pa izjavo ob sprejemu dajo podpisati tudi tistim, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost. Tako naj bi imeli stanovalci občutek, da sami odločajo o svoji usodi. Takšno prakso imajo tudi ob podpisu raznih pooblastil. Naše stališče je, da bi moralo biti sodišče obveščeno v primerih, ko je potem stanovalcu omejena svoboda gibanja, in ne glede na to, ali z namestitvijo soglaša zakoniti zastopnik.
V času našega obiska se posebni varovalni ukrepi (v nadaljevanju: PVU) niso izvajali pri nobenem stanovalcu. V zadnjem letu in pol segufix pasov za umiritev niso uporabili. Obrazci o uporabi PVU se hranijo v sestrski dokumentaciji. Prej so imeli le kontrolni list nepretrganega varovanja bolnika, sedaj so dokumentacijo o PVU uredili precej bolje. Nadzor nad stanovalcem, nad katerim je bil uporabljen PVU, naj bi se praviloma izvajal vsake pol ure, vendar je to bolj interni dogovor, ki ni zapisan. Predlagali smo, da DUP sprejme pisna navodila oziroma izdela protokole, kako mora osebje ob uvedbi in izvajanju PVU ravnati. V odzivnem poročilu pa je bilo že pojasnjeno, da so navodila ob uvedbi in izvajanju PVU izdelana.
Kapaciteta Enote Podbrdo (v nadaljevanju: enota) je 127 stanovalcev. Na varovanem oddelku je 14 postelj. Čakalna doba za sprejem na ta oddelek je za občane Tolmina eden do dva meseca, za občanke pa nekoliko dlje (šest mesecev). Občani oziroma občanke Tolmina imajo pri sprejemu prednost, upošteva pa se tudi mnenje centra za socialno delo o nujnosti sprejema. Na varovani oddelek nameščajo pokretne stanovalce s hudo stopnjo demence (begajoče stanovalce). Če kasneje tak stanovalec postane nepokreten, ga ob prosti postelji premestijo na negovalni oddelek. Na varovanem oddelku je bilo ob našem obisku nameščenih osem žensk in šest moških.
V prvem nadstropju je bivalni oddelek, ki zaradi potreb stanovalcev postaja vse bolj negovalni. Drugo in del tretjega nadstropja sta negovalna oddelka. V tretjem nadstropju je tudi varovani oddelek, v mansardi pa so garsonjere. Ker ni iz nobenega nadstropja možnosti direktnega izhoda na zelenico ali teraso, so varovani oddelek namestili v nadstropje, kjer je tudi ambulanta. V enoti smo pogrešali predvsem ustrezno velik in zavarovan prostor za gibanje stanovalcev na prostem. Ker je locirana pod hribom, na drugi strani pa tik ob cesti, ustreznih stanovalcem dostopnih zunanjih zelenih površin nima. Socialna delavka nam je pojasnila, da problem rešujejo tako, da dohod oziroma zunanje stopnice, ki iz dveh strani vodijo v enoto, na eni strani zavarujejo in potem na terasi pred enoto postavijo mize, stole in senčnike ter zunaj igrajo družabne igre. Vodijo jih tudi na sprehode v okolico oziroma ob glavni cesti, kar pa je po naši oceni lahko tudi nevarno. O sprehodih in gibanju na svežem zraku se vodi evidenca v Knjigi aktivnosti, ki pa ni poimenska. Poimenski seznam stanovalcev, ki so se aktivnosti udeležili, so v preteklosti sicer vodili, vendar pa je ta način evidentiranja zamrl. Aktivnosti in gibanja na prostem se udeležujejo stanovalci, ki si to želijo, lahko pa se tudi zadržujejo na terasi, ki se nahaja na istem nadstropju, nasproti varovanega oddelka. Soglašamo z ravnanjem zaposlenih, ki stanovalcev ne silijo v aktivnosti, ki si jih ne želijo. Kljub temu pa smo predlagali ustrezno skrb, da ni obdobje, ko stanovalec ne zapusti zaprtih domskih prostorov, predolgo. Prav tako smo predlagali, da se stanovalce, ki se ne udeležujejo izhodov redno, še posebej spodbuja k aktivnostim na prostem in se njihovo sodelovanje tudi ustrezno zabeleži.
Ko smo DUP obiskali, si je varovani oddelek delil dnevni prostor in čajno kuhinjo z negovalnim oddelkom. To smo šteli za pomanjkljivost, saj so morali stanovalci varovanega oddelka zvoniti, da jim osebje odpre vrata na oddelek. Takrat nam je bilo tudi pojasnjeno, da so se že odločili ta prostor predeliti in v mesecu marcu naj bi se začela izvajalska dela. V naknadnem odzivnem poročilu, ki smo ga od DUP prejeli, pa je bilo navedeno, da je varovani oddelek sedaj že preurejen. Jedilnici varovanega in negovalnega oddelka sta ločeni, tako da so pomanjkljivosti, ki smo jih zabeležili ob obisku, že odpravljene. Prostor je tudi na novo opremljen.
Tako kot v Enoti Petrovo Brdo, tudi v enoti niso imeli fizioterapevtke. Rešitev so še iskali, del fizioterapije (npr. telovadba) pa se je izvajala s pomočjo delovne terapevtke. Predlagali smo, da si DUP še naprej prizadeva za čimprejšnjo zaposlitev fizioterapevta, še posebej zato, ker je v danih razmerah morala ena fizioterapevtka pokrivati tri krajevno oddaljene enote. DUP je v odzivnem poročilu pojasnil, da je do vrnitve fizioterapevtke s porodniškega dopusta na delovno mesto fizioterapevtke prerazporedil negovalko maserko, kar ocenjuje kot dobro rešitev. S tem v zvezi pa se nam je vzbudilo vprašanje o ustrezni strokovni usposobljenosti za izvajanje fizioterapije.
O sprejemu na varovani oddelek so obveščali sodišče, vendar to postopka ni izpeljalo. Socialna inšpekcija jim je ob tem svetovala, naj sodišče obveščajo še naprej in s tem izpolnijo svojo obveznost. Tako sedaj sodišču pošiljajo prijave, ki jim priložijo mnenja psihiatra o zdravstvenem stanju stanovalca. Sodišče na podlagi njihovih obvestil izdaja sklepe o zavrženju oziroma da postopka ne uvede.
V času našega obiska ni bil fiksiran noben stanovalec in tudi ni bilo nobenega stanovalca, ki bi imel tak vpis v kartonu. Pisnih navodil za uporabo pasov še niso imeli, bila pa naj bi že pripravljena. Naknadno nas je DUP seznanil, da so pisna navodila za uporabo pasov za fiksacijo izdelana, prav tako so pripravljeni tudi obrazci, ki jih je potrebno ob fiksaciji izpolniti.
Ugotovili smo, da je v enoti skrinjica za pritožbe nameščena v pritličju, kamor stanovalci varovanega oddelka ne morejo sami. Zato smo predlagali, da se nabiralnik za pritožbe namesti tudi na varovanem oddelku. Čeprav je verjetnost, da stanovalci takega oddelka na ta način oddajo svoje morebitne pritožbe majhna, je prav, da se jim možnost ponudi in zagotovi.
Kapaciteta Enote Tolmin (v nadaljevanju: enota) je 141 postelj, od tega 14 na varovanem oddelku. Čakalna doba za sprejem na oddelek je nekaj mesecev. Enota je namenjena za potrebe občin Tolmin, Bovec in Kobarid. Na varovani oddelek nameščajo pokretne stanovalce s hudo stopnjo demence (begajoče stanovalce). Če kasneje tak stanovalec postane nepokreten, ga ob prosti postelji premestijo na negovalni oddelek. Na varovanem oddelku so bile ob našem obisku same ženske.
Varovani oddelek so pred leti uredili v pritličju enote, ko so zaznali spremenjene potrebe stanovalcev. Več je bilo namreč begajočih stanovalcev, ki so potrebovali povečan nadzor. Zato so del pritličja preuredili v varovani oddelek, ki pa ni urejen na način, kot bi si ga DUP sicer želel. Oddelek je varovan z vrati, ki so opremljena z zvoncem. Bivalne pogoje na oddelku smo ocenili za sprejemljive, vendar tudi kot moteč izpostavili relativno omejen prostor za gibanje po oddelku (poleg sob le krajši hodnik in premajhen dnevni prostor, za katerega smo dvomili, da lahko naenkrat sprejme vse stanovalce k dnevnim obrokom - ob našem obisku smo npr. videli stanovalko, ki je večerjala pri manjši mizi, kar v vogalu hodnika).
Navadne pisemske pošiljke stanovalcem varovanega oddelka razdeli in po potrebi tudi prebere socialna delavka, priporočene DUP zavrne. Predlagali smo, da se v teh primerih o priporočenih pošiljkah obvesti zakonitega zastopnika oziroma skrbnika stanovalca ali njegove svojce, ki se jih tudi sicer obvešča o pomembnih zadevah v zvezi s stanovalcem.
Dopoldan sta na oddelku stalno prisotni medicinska sestra in negovalka, občasno tudi delovna terapevtka. V času nege oziroma po potrebi prihaja na oddelek več negovalk, pa tudi medicinskih sester. Popoldan sta na oddelku medicinska sestra in negovalka. Ponoči sta za celo enoto le ena medicinska sestra in ena negovalka, ki opravljata obhode po oddelku na eno uro, po potrebi tudi pogosteje, sicer pa se nahajata v ambulanti, ki je v neposredni bližini varovanega oddelka. Ob nedeljah in praznikih sta dve negovalki za celo pritličje enote, kjer je poleg varovanega oddelka še negovalni oddelek. V primeru, da sta obe zadržani na negovalnem delu, je na varovanem oddelku zagotovljena prisotnost strežnice, ki je ena, prav tako za celo pritličje. Kadrovske normative smo ocenili za neustrezne, saj bi morala biti ponoči in ob vikendih zagotovljena večja prisotnost negovalk.
Ob sprejemu stanovalca na varovani oddelek ravnajo v enoti podobno kakor v Enoti Podbrdo. O pridržanju obvestijo sodišče, priložijo predlog psihiatra, vendar sodišče vedno izda sklep, da se postopek ne uvede. Pristojni so pojasnili, da pred sprejemom na varovani oddelek vedno pridobijo tudi soglasje svojcev.
Nabiralnik za pritožbe smo našli le pred ambulanto, torej izven varovanega oddelka. Zato smo iz že zgoraj pojasnjenih razlogov predlagali, da se ga namesti tudi tja.
