Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Obisk Doma starejših občanov Novo mesto

Varuh človekovih pravic RS (dalje: Varuh) je na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, skupaj s predstavnicama izbranih  nevladnih organizacij, brez predhodne najave, 09. 06. 2009 obiskal in opravil pregled Doma starejših občanov Novo mesto (dalje: Dom).

 

Dom ima stanovanjski (v prvem, drugem in tretjem nadstropju) in negovalni oddelek. Varovanega oddelka nima, ima pa oddelek za dementne osebe, ki je del stanovanjskega oddelka in se nahaja se v pritličju. Pojasnjeno nam je bilo, da se za registracijo varovanega oddelka niso odločili zaradi nejasnih predpisov s tega področja. Stanovalci tega oddelka so bili v Dom sprejeti na podlagi prošnje za sprejem v institucionalno varstvo, ki so jo vložili sami ali so to storili njihovi zakoniti zastopniki – skrbniki za poseben primer za urejanje vseh zadev v zvezi z institucionalnim varstvom, ki jih je imenoval pristojni center za socialno delo po napotilu socialne službe Doma starejših občanov Novo mesto. Postopek sprejema vodijo na podlagi veljavnega Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Prosilce, pri katerih je iz mnenja o zdravstvenem stanju in po pogovoru z njim oz. njihovimi zakonitimi zastopniki razvidno, da potrebujejo zaradi narave bolezni (demenca) delno ali popolno osebno pomoč in nadzor, sprejmejo na oddelek za osebe z demenco, na katerem se izvaja posebna oblika dela.

 

Ker Dom ni natančneje opredelil, kateri predpisi in v katerem delu so nejasni, smo predlagali, da nas o tem še naknadno seznani, saj bi ob utemeljenih opozorilih Varuh lahko apeliral za pripravo (ustreznejših) predpisov. Hkrati smo opozorili, da je s pričetkom uporabljanja Zakona o duševnem zdravju opredelitev varovanega oddelka bolj jasna. To je namreč oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Dom tega našega predloga ni izpolnil. Naše stališče je, da oddelek za osebe z demenco Doma izpolnjuje vse zakonske pogoje za varovani oddelek.

 

V Domu ni stanovalcev z odvzeto poslovno sposobnostjo. Pristojni center za socialno delo vsakemu stanovalcu oddelka za osebe z demenco postavi skrbnika za posebni primer v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pred namestitvijo na oddelek z demenco se pridobi mnenje osebnega zdravnika o tem, ali ima oseba demenco. Za stanovalce, ki so v Domu že dlje časa in so naknadno zboleli za demenco, poda mnenje specialist psihiater. V tem primeru se sklene aneks k dogovoru, na podlagi katerega se opravi premestitev na oddelek za osebe z demenco.

 

Skrbniki poskrbijo tudi za prevzem priporočene pošte za stanovalca (varovanca); socialna delavka obvesti o prispeli priporočeni pošti skrbnika, ki potem na matični pošti s pomočjo odločbe prevzame pošto. Če ne gre za priporočeno pošto, jo pustijo na recepciji, kjer jo dvignejo svojci. Večina dementnih stanovalcev ima že v odločbi o skrbništvu določeno, kdo bo prevzemal pošto. Praksa, ko socialna delavka obvesti o prispeli priporočeni pošiljki skrbnika dementne osebe, se nam zdi primerna, zato jo pozdravljamo. Opozorili smo le, da mora biti obvestilo predvsem v primeru sodnih pisanj zadosti hitro, da se ne bi zgodilo, da bi zaradi zamude pri obveščanju potekli roki, kot jih za primer nadomestne vročitve določajo nekateri procesni zakoni.

 

Ob obisku smo ugotovili, da je v dopoldanskem času na oddelku za osebe z demenco do 13 zaposlenih, in sicer od šest do sedem medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov in bolničarjev, dva do trije animatorji, ena gospodinja in dve bolniški strežnici. Med vikendi in prazniki je bilo v dopoldanskem času na oddelku pet zaposlenih. En bolniški strežnik in gospodinja sta bila zadolžena za stanovanjski del, v sklopu katerega je tudi oddelek za osebe z demenco. V nočni izmeni sta dva zaposlena skrbela za stanovanjski del - torej tudi oddelek za osebe z demenco (zdravstveni tehnik oz. medicinska sestra in bolničar - negovalec), ki sta dežurala v pritličju in dva za negovalni del. Nekoliko kasneje je Dom v odzivnem poročilu pojasnil, da na podlagi rednega inšpekcijskega nadzora, ki je bil na oddelku za osebe z demenco opravljen po našem obisku in podanih naročil inšpekcije, od 1. 10. 2009 na oddelku za osebe z demenco izvajajo referenčno nego po metodi inovativne validacije, povečali so število zaposlenih na tem oddelku v dopoldanskem in popoldanskem času, v nočnem času pa je en zaposleni zadolžen samo za ta oddelek. Vsi stanovalci tega oddelka so od tega datuma tudi razvrščeni v novo kategorijo oskrbe lV.

 

Oddelek za osebe z demenco se nahaja v pritličju. Vrata so se na zunanji strani odpirala s kljuko, z notranje strani pa s pomočjo bunke, ki jo je treba zavrteti. Ob obisku nam je bilo zatrjevano, da kljub slednji, stanovalci nimajo težav z odpiranjem vrat in prihajanjem oziroma odhajanjem. Takšna razlaga nas ni prepričala. Poleg tega, da nekateri predhodno obiskani zavodi enak sistem uporabljajo kot učinkovito sredstvo za preprečevanje odhodov dementnih oseb iz oddelka, potemtakem ni videti smisla namestitve bunke na notranjo stran vrat. Drugačen, neobičajen način odpiranja vrat, se po našem mnenju uporablja predvsem z namenom preprečevanja odhodov (vsaj nekaterih) stanovalcev iz oddelka. Že sam namen omejevanja svobode gibanja pa je dovolj, da se tak oddelek opredeli kot varovani. Predlagali smo, da naj Dom pred pridržanjem stanovalca na tem oddelku pošlje sodišču predlog skladno z Zakonom o duševnem zdravju. Sodišče bi nato s sklepom odločilo tudi ali sploh gre za pridržanje osebe na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.

 

Stanovalce oddelka se razvršča v tri skupine, glede na njihove zmožnosti oziroma na stopnjo demence (začetna, srednja, napredujoča). Vsaka skupina stanovalcev opravlja razne prostočasne aktivnosti (zlaganje perila in podobno) v enem izmed treh skupnih prostorov, ki se uporabljajo tudi kot jedilnica. Prostočasne oziroma okupacijske skupine delujejo vsak dan, in sicer po zajtrku pa do kosila; po kosilu sledi počitek ali sprehod oziroma razne aktivnosti. Popoldneve preživijo stanovalci z obiski, tisti, ki jih nimajo, pa gredo na sprehod, vključijo se lahko tudi v terapijo z živalmi (psi).  Zanje popoldan skrbi negovalka, brez posebnega urnika. Dom je v odzivnem poročilu še nadalje pojasnil, da mora biti delo s tako veliko skupino stanovalcev načrtovano in primerno za stanovalce z demenco. Vsa leta se trudijo in sledijo novostim na področju dela z osebami z demenco, osebje, zaposleno na tem oddelku, pa se tudi stalno strokovno izobražuje in usposablja. Aktivnosti za stanovalce so načrtovane in organizirane tako v dopoldanskem kot tudi popoldanskem času ter se o njih vodijo evidence.

 

Osebne stvari imajo stanovalci pri sebi, v omarah na ključ. Vsak ima svojo nočno omarico, nočne lučke pa je Dom odstranil iz preventivnih razlogov, ker jih stanovalci niso znali uporabljati. Vsaka soba je bila opremljena z enim klicnim zvoncem, ker pa tudi tega stanovalci ne znajo uporabljati, je potrebno več neposrednega fizičnega nadzora.

 

Ob našem obisku je bil oddelek čist, brez neprijetnih vonjav, sobe pa so delovale toplo, saj so bile prepleskane s toplimi, prijaznimi barvami in to smo pozdravili.

 

Nabiralnika za pohvale, predloge in pripombe sta se nahajala na stanovanjskem delu, vendar izven oddelka za dementne osebe, in na negovalnem delu. Menimo, da bi morali domovi takšen nabiralnik namestiti tudi na oddelek za dementne osebe, ne glede na pomisleke o tem, da dementni stanovalci niso sposobni sami podajati pritožbe. Stanovalcem je namreč treba dati možnost, da oddajo (anonimno) pritožbo. Ali bodo to možnost v praksi res (lahko) izkoristili, ni pomembno. Dom se v tej smeri ni odzval.

 

Za umiritev nasilnih nemirnih stanovalcev se uporablja medikamentozna terapija, fizičnih posebnih varovalnih ukrepov pa Dom načeloma ne uporablja. Varovalna fiksacija se uporablja le v primeru infuzije, pri čemer se fiksira eno roko. Trebušni pas se uporablja iz varnostnih razlogov, v primerih, ko bi stanovalec lahko padel in se pri tem poškodoval. Ukrep odredi zdravnik za določen čas, delavci zdravstveno – negovalne službe njegovo aplikacijo beležijo v zdravstvenem kartonu, poleg tega se o tem pogovorijo na jutranjih sestankih. Za uporabo ograjice za postelje se zdravstveno – negovalna služba odloči po lastni presoji ali na željo svojcev, ne pridobi pa za to dovoljenje zdravnika.

 

Kot že navedeno, smo ugotovili, da Dom sodišča o pridržanjih oseb na varovanem oddelku ne obvešča, ker oddelka ne štejejo za varovanega. Predlagali smo, da Dom, če ni potrebe po omejevanju svobode gibanja posameznikov, na vrata tudi na notranji strani namesti običajno kljuko. V nasprotnem primeru pa bi Dom moral pred namestitvijo stanovalca na ta oddelek, ravnati skladno z določili Zakona o duševnem zdravju, ki v členih 75. do 79. ureja postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

Natisni: