V okviru izvrševanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh), skupaj s predstavnikoma pogodbenih nevladnih organizacij (Rdeči križ Slovenije, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC), brez predhodne najave, 9. 6. 2009, obiskal in opravil pregled prostorov Centra za tujce, Veliki otok 44z, Postojna (v nadaljevanju: Center).

Ob obisku smo opravili razgovor z vodstvom Centra in pregled prostorov ter se pogovorili z vsemi tistimi tujci, ki so to želeli. Ministrstvo za notranje zadeve je po pregledu našega poročila o obisku zagotovilo, da bo Center naše predloge za dodatno izboljšanje kvalitete bivanja tujcev upošteval pri načrtovanju in nadaljnjem izvajanju svojih dejavnosti.

V Centru so nastanjeni tujci, ki ne zapustijo države v določenem roku in ki jih iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče takoj odstraniti iz države. Nastanitev v njem odredi policija, ki je v skladu z Zakonom o tujcih tudi pristojna za odstranitev tujca iz države. V letu 2008 je bilo v Sloveniji s strani policije prijetih 40 mladoletnikov brez spremstva, od tega jih je bilo 15 nastanjenih v Azilnem domu v Ljubljani, 22 je bilo takoj predanih organom sosednjih držav, trije med tistimi, ki so bili v Centru, pa so ga zapustili. Po pojasnilih Centra se mladoletnike nemudoma preda organom sosednjih držav v primeru, da so prijeti v bližini državne meje. V drugih primerih se o njihovem prijetju obvesti pristojni center za socialno delo, ki skuša čim prej postaviti skrbnika za poseben primer. Glede na to, da gre za izredno ranljivo skupino tujcev, smo poudarili, da je zelo pomembno, da se v teh primerih ravna hitro in da se skrbi za pravice ter interese mladoletnikov, ves čas njihove obravnave.

Kapaciteta Centra je 220 tujcev. V letu 2008 je bilo v Center sprejetih 512 tujcev, v prvih štirih mesecih leta 2009 pa 112. Na dan našega obiska jih je bilo v njem nastanjenih 33, od tega 15 na moškem oddelku, 17 na oddelku za ranljive skupine (od tega tri družine) in ena tujka na oddelku za mladoletnike brez spremstva (sicer polnoletna, a tam nastanjena zaradi invalidnosti).

Ob sprejemu v Center se evidentira oblačila in osebne predmete tujcev, ki jih imajo ti pri sebi, vrnejo pa se jim, ko Center zapustijo. Izjema so tujci na oddelku za ranljive skupine, ki imajo lahko svoja oblačila. Ker je v preteklosti prihajalo do očitkov s strani tujcev, da niso dobili vrnjenih vseh stvari, ki so jim bile ob sprejemu odvzete, je Center uvedel prevzem predmetov proti podpisu tujca in uredil dodaten videonadzor pri predaji stvari. Takšno odločitev smo pozdravili, saj je (tudi) na tak način mogoče preveriti tovrstne očitke tujcev.

Zaradi manjšega števila nastanjenih tujcev jim Center lažje omogoča prostočasne aktivnosti. Ob pomoči socialne službe tujci tudi sami organizirajo določene dejavnosti, kot so tematski večeri ali delavnice. Takšna vključenost tujcev v dogajanje je dobrodošla, saj prispeva k kakovostnejšemu preživljanju časa in pozitivno vpliva na tamkajšnje vzdušje. Prav tako smo pohvalili na novo urejeni igralnico za otroke in t.i. sobo za tišino, namenjeno verskim obredom tujcev različnih veroizpovedi. Po drugi strani smo ob obisku opazili, da stavba, ki stoji tik ob nastanitvenem delu Centra, še vedno ni bila prenovljena v telovadnico. V zvezi s tem nam je bilo pojasnjeno, da tudi v letošnjem letu ni predvidena za adaptacijo, da pa se obnova načrtuje skupaj s prenovo moškega oddelka, kolikor bodo seveda zagotovljena tudi ustrezna sredstva iz fonda EU za notranjo mejo. Po tem načrtu je izdelava potrebne dokumentacije načrtovana za leto 2010, z deli pa bi lahko začeli v letu 2011. To smo pozdravili, saj bi bila vsaka možnost dodatne rekreacije dobrodošla.

Uporaba mobilnih telefonov v Centru je tujcem prepovedana. Po pojasnilih Centra je v preteklosti njihova uporaba povzročala preveč konfliktov. Neposreden dostop do interneta tujcem iz tehnično-varnostnih razlogov še vedno ni zagotovljen, jim pa socialne delavke lahko natisnejo novice iz izbranih internetnih strani.

Na vsakem oddelku Centra se je nahajal en TV sprejemnik. Podobno kot ob zadnjem obisku, so tujci tudi letos (na moškem oddelku) izpostavili, da pri izbiranju konkretnega programa, zaradi različnih zanimanj med tujci, pogosto prihaja do konfliktnih situacij. Ob upoštevanju nadvse pestrega kulturnega ozadja tujcev v Centru, se te navedbe zdijo povsem verjetne oziroma razumljive. Glede na to, da je TV za nastanjene tujce eden od redkih virov informacij o domovini ali zunanjem svetu, smo ponovili že lanskoletni predlog, da se vsaj na moškem oddelku zagotovi še kakšen dodaten TV sprejemnik. To ne bi smelo predstavljati večjih težav, kolikor bi se v ta namen preuredilo eno izmed sob, ki zaradi (zdaj že daljše) neizkoriščenosti kapacitet, niso zasedene.

Obiski potekajo v popoldanskem času, v prostoru, ki je sicer namenjen tudi podaji vlog za mednarodno zaščito ter razgovorom, ki jih vodijo inšpektorji. Po zagotovilih Centra, pa tudi samih tujcev, kljub temu ne prihaja do prekrivanja ali krajšanja obiskov.

Na vsakem oddelku je tujcem na voljo tudi prostor za kajenje. V času našega obiska so bili ti prostori ustrezno prezračeni.

Tujcem se zagotavlja tri obroke dnevno, z možnostjo vegetarijanske ali dietne prehrane. Center je upošteval naše priporočilo iz leta 2008 in zadnji obrok prestavil na kasnejšo uro (ob 19h), tako da tujci laže počakajo na zajtrk. Pohvalno je tudi, da je zdaj tujcem do štirikrat tedensko zagotovljena topla večerja in da se jedilnik prilagaja strukturi nastanjenih tujcev, ki jo Center sporoča dobavitelju hrane. Jedilnica je bila ob obisku urejena in čista, ni pa bilo na vidnem mestu obešenega jedilnika, zato smo predlagali, da se ga tja namesti.

Ob ogledu oddelka za ranljive skupine in oddelka za strožji nadzor smo ugotovili, da je hišni red, ki velja za vse nastanjene tujce, na vidnem mestu izobešen v štirih jezikih (nemškem, italijanskem, hrvaškem in angleškem jeziku). Po pojasnilih Centra je bil hišni red preveden tudi v ostale jezike in ga tujcem izročajo ob prihodu v Center. Kljub temu smo predlagali, da se izvodi teh prevodov namestijo ob tiste, ki so na vidnih mestih že izobešeni.

Tujci se nad zdravstveno oskrbo niso pritoževali. Znotraj Centra deluje zdravstvena služba, ki ima tudi lastno lekarno. Do večjih težav pri komunikaciji s tujci ne prihaja, ker zdravstveno osebje obvlada več jezikov, po potrebi pa se angažira tudi tolmač. Slednji zaradi hitrejše komunikacije pogosto pomagajo kar preko telefona. Takšna praksa je dobrodošla, saj je prav, da se zdravstveno osebje s tujcem sporazume v čim krajšem času. Tujci imajo dostop tudi do psihiatra. Za obisk pri njem zaprosijo pri splošnem zdravniku, ta pa nato oceni ali je napotitev k psihiatru potrebna ali ne.

Določena sistemizirana delovna mesta v socialni službi so bila nezasedena, vendar to Centru ne predstavlja več težav, ker je število tujcev (vedno) manjše. Prosilce za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v Centru, obiskujejo tako socialni delavci Azilnega doma, kot tudi zaposleni v Referatu za operativne zadeve. Ti nudijo prosilcem informacije v zvezi s postopkom pridobitve mednarodne zaščite.

Posebne fluktuacije med zaposlenimi ni, tako da se nivo znanja zaposlenih primerno vzdržuje, seveda pa to ne pomeni, da dodatno izobraževanje zaposlenih o kulturah tujih držav, o načinih komunikacije s tujci in podobnem, ni več potrebno.

V letu 2008 so bili tujci v Centru osemkrat obravnavani zaradi suma storitve prekrška po Zakonu o javnem redu in miru in dvakrat zaradi suma storitve kaznivega dejanja po Kazenskem zakoniku. V istem letu so se prisilna sredstva uporabila v 14 dogodkih zoper 17 tujcev. Prekomerne uporabe nismo ugotovili, smo pa kljub temu poudarili, da naj se tovrstna sredstva uporabljajo le, če je to neizogibno potrebno in so za njihovo uporabo podani zakoniti razlogi.

Na oddelkih so bili nameščeni nabiralniki za pritožbe in le pri enem smo opazili, da bi ga bilo potrebno zamenjati zaradi povsem deformirani vratc. Pritožbe se sicer rešuje na jutranjih sestankih, kjer se določi oseba, ki naj opravi razgovor s tujcem v zvezi s pritožbo in jo skuša rešiti. Kljub našim priporočilom iz prejšnjega leta, se pritožbe še vedno rešujejo praviloma ustno. Center meni, da se na tak način prispeva k celovitejši obravnavi pritožbe, saj se v razgovoru s tujcem lahko nemudoma razrešijo tudi morebitna druga vprašanja, ki se odprejo v povezavi s samo pritožbo. Kljub temu smo predlagali, da se v vsakem primeru zagotovi (tudi) pisni odgovor.

Tujci so v pogovorih takorekoč brez izjeme potrjevali korekten odnos osebja do njih in tudi sicer smo se ob obisku lahko prepričali o sproščenem vzdušju, ki je vladalo v Centru, kar  smo še posebej pohvalili, seveda ob pričakovanju, da bo temu tako tudi v bodoče. 12.2-19/2009