V okviru izvrševanja pristojnosti in nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, je Varuh človekovih pravic RS, skupaj s predstavnikoma pogodbenih nevladnih organizacij, brez predhodne najave, 22. 04. 2008, opravil pregled prostorov Centra za tujce, Veliki otok 44z, p. Postojna (v nadaljevanju: Center). Poročilo o ugotovitvah ob obisku je bilo posredovano Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljevanju: Ministrstvo).

Kapaciteta Centra je 220 tujcev. Število sprejetih tujcev se zmanjšuje in prostorske zmogljivosti presegajo potrebe. Na dan obiska je bilo v Centru nastanjenih 47 tujcev. Poleg njih je bilo 10 tujcem, na podlagi 59. člena Zakona o tujcih, dovoljeno bivanje zunaj centra, 22 pa zadrževanje v Republiki Sloveniji, na podlagi 52. člena istega zakona.

V letu 2007 je bilo od 781 nastanjenih, odstranjenih 569 tujcev. V 32 primerih so bila uporabljena prisilna sredstva (1x palica, 14x strokovni prijem z vklepanjem, 13x vezanje in vklepanje, 4x strokovni prijem). V tej zvezi smo opozorili, da je uporaba prisilnih sredstev sprejemljiva le kot skrajni ukrep za zagotovitev reda in discipline v Centru. Poleg tega policiste velja vedno znova opozarjati, da smejo prisilna sredstva uporabiti le, če je to res nujno in so za njihovo uporabo podani zakoniti razlogi. Pri tem smejo uporabiti le tista prisilna sredstva in v takšnem obsegu, da lahko z najmanjšimi škodljivimi posledicami za prizadeto osebo opravijo svojo nalogo. Takoj, ko je oseba obvladana in pod nadzorom, ni več nobenega opravičila za kakršnokoli uporabo sile. S tem se je strinjalo tudi Ministrstvo in zagotovilo, da se popolnoma upoštevata načeli najmilejših prisilnih sredstev in sorazmernosti. Oceno o strokovnem delu policistov je utemeljevalo s sklicevanjem na število izvedenih postopkov in uporabljenih prisilnih sredstev ter na podatek, da v nobenem primeru ni bilo kakršnihkoli poškodb oziroma pritožb. Po navedbah Ministrstva se policisti sicer redno udeležujejo mesečnih usposabljanj za izvajanje tovrstnih postopkov.

Posebno skrb so ob obisku vzbudili očitki tujcev o grdem ravnanju in žaljivem komuniciranju s strani nekaterih zaposlenih v Centru. Čeprav si ta prizadeva, da se zaposleni izobražujejo o tujih kulturah, naj bi po navedbah tujcev pogosto prihajalo do napetosti in konfliktov. Opozorili smo, da morajo biti zaposleni skrbno izbrani in usposobljeni, saj le tako lahko na primeren način te napetosti zmanjšajo in prispevajo k boljšemu počutju in varnosti vseh v Centru. Ministrstvo je v odgovoru navedlo, da kljub temu, da naj bi imeli tujci neomejeno možnost, da takšne negativne izkušnje ustno ali pisno prijavijo vodstvu, predstavnikom nevladnih organizacij, ki redno prihajajo v Center, ali pa prijavo po pošti pošljejo drugim nadzornim institucijam, v Centru uradno nimajo podatkov o grdem ali ponižujočem ravnanju. Do besednih konfliktov sicer občasno prihaja, vendar naj ti ne bi imeli znakov ponižujočega ali grdega ravnanja s tujci in naj bi jih vodstvo Centra sprotno reševalo.

Informiranje tujcev med omejitvijo gibanja v Centru je ključnega pomena. O konkretnih postopkih tujce seznanjajo policijski inšpektorji, ki vodijo postopke z njimi. Prav tako morajo pristojni delavci v Centru ustno ali pisno seznanjati tujce s pomembnimi podatki in informacijami. V Centru so vsem dostopne tudi informacijske zloženke, dodatne želje po informiranju pa lahko tujci posredujejo socialnim delavkam, ki jim nato natisnejo relevantne internetne novice.

Na vsakem oddelku je tujcem na voljo en TV sprejemnik, vendar ta ob dejstvu, da tujci nimajo neposrednega dostopa do drugih medijev v lastnem jeziku, pogosto ne more zadostiti potrebam vseh. Zato smo predlagali, da se preučijo možnosti za zagotovitev dodatnih TV sprejemnikov. Ministrstvo se je odzvalo s pojasnilom, da je bil letos tujcem, z zamenjavo satelitskega sistema, zagotovljen dostop do več kot 400 televizijskih kanalov, ki naj bi vsem omogočali spremljanje informativnih in drugih oddaj v njihovem jeziku oziroma iz njihovih držav. Navedeno je sicer pohvalno, vendar zagotovitev dodatnih televizijskih kanalov ne zadeva problematike premajhnega števila samih TV sprejemnikov, ki smo jo izpostavili.

Stike z zunanjim svetom se tujcem zagotavlja s telefonskimi pogovori in z obiski. Slednji so zagotovljeni vsak dan od 14. do 18. ure, vendar zaradi porasta števila obiskov, načeloma tudi ta čas ni več omejen. Brezplačen telefonski razgovor je tujcem omogočen ob sprejemu, kasneje pa le, če za to izrazijo željo in je takšna želja utemeljena. Telefonska govorilnica se sicer nahaja na vsakem oddelku. Kljub vsemu se je veliko tujcev pritoževalo zaradi prepovedi uporabe mobilnih telefonov.

Pohvalno je, da se tujcem zagotovlja najmanj dvourno bivanje dnevno na svežem zraku, in sicer eno uro dopoldan in eno popoldan. Ob tem so na Oddelku za ranljive kategorije vrata na zunanje dvorišče odprta, zato imajo družine, predvsem pa otroci, možnost tako rekoč neomejenega gibanja na svežem zraku. Žal pa so tujci v razgovorih velikokrat omenjali brezdelje in dolgčas. Pojasnjeno nam je bilo, da se organizirane športno-rekreativne, kreativne in družabne dejavnosti ter izobraževalne aktivnosti, ne morejo izvajati v polni meri zaradi pomanjkanja ustreznega kadra. Glede na odziv in manjše število nastanjenih tujcev, v Centru kljub temu ocenjujejo, da je aktivnosti dovolj, saj se poleg nekaterih športnih aktivnosti (nogomet, odbojka, kriket, ipd.) trudijo organizirati tudi več tematskih delavnic (ročne spretnosti, tuji jeziki, kulturne posebnosti, filmski večeri, ipd.). Ker je v primeru slabega vremena ob sedanjih kapacitetah rekreacija omejena oziroma je ni, smo predlagali, da se z namenom zagotovitve dodatnih pokritih prostorov, v prihodnjem obdobju v načrt investicij vključi adaptacija stavbe tik ob nastanitvenem delu Centra v telovadnico.

V Centru so med tem že odprli sobo za tišino in s tem zagotovili prostor, v katerem lahko tujci nemoteno opravljajo verske obrede in meditirajo. Na njihovo željo prihaja v Center tudi duhovnik rimokatoliške vere oziroma predstavnik druge veroizpovedi.

Zdravnik je prisoten dve uri vsak delavni dan, dva psihiatra prihajata po potrebi, zobozdravnik pa je na voljo v Zdravstvenem domu Postojna. Medicinska sestra in socialna delavka sta med tednom prisotni od 7. do 22. ure, med vikendi pa je zagotovljena ena izmena. S strani tujcev nismo prejeli nobenih pritožb o tako urejenem zagotavljanju zdravstvene oskrbe.

Oblačila, brisače in posteljnina se menjavajo enkrat tedensko, lahko pa tudi večkrat, če je to potrebno ali če tujci to želijo. Slednje naj bi veljalo tudi glede tuširanja. Tudi sicer so bili vsi oddelki, sobe, skupni prostori in sanitarije, ob našem obisku čisti in urejeni. Na vsakem oddelku je tujcem na voljo tudi prostor, kjer lahko kadijo.

Hrano dovaža zunanji dobavitelj, tujcem pa so zagotovljeni trije obroki dnevno, od tega vsaj en topli. Vsi mladoletniki dobijo še dopoldansko in popoldansko malico. Na voljo je tudi možnost vegetarijanske in dietne prehrane ter prehrane, prilagojene kulturnim, verskim in drugim običajem nastanjenih tujcev. Kljub temu se je več tujcev pritoževalo nad enoličnostjo in količino hrane. Predlagali smo, da se uvede še dodatna malica, saj je bil čas večerje ob 18. uri, tujci pa do zajtrka naslednjega dne, niso dobivali nobene hrane več. Ministrstvo nas je v svojem odgovoru seznanilo, da so v Centru zaradi naših opozoril, čas večerje raje prestavili po 19. uri, to pa naj bi pozitivno sprejeli tudi tujci sami. 12.2-8/2008