V okviru izvrševanja pristojnosti in nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, je Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) brez predhodne najave, 25.09. 2008, skupaj s predstavnikoma pogodbenih nevladnih organizacij Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in Mirovnega inštituta, obiskal in opravil pregled prostorov Azilnega doma (v nadaljevanju: AD), Cesta v Gorice 15, p. Ljubljana. Poročilo o obisku smo poslali Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ), ki se je z našimi ugotovitvami in mnenji ter predlogi za odpravo nepravilnosti večinoma strinjalo, sicer pa pojasnilo zadržke.

Prostori, oprema in zunanja okolica AD so bili ob našem pregledu načeloma ustrezno urejeni.

Glavni namen obiska je bil preveriti ravnanje s tujci, ki so izrazili namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, nameščenimi v sprejemih prostorih in ravnanje s prosilci za mednarodno zaščito (v nadaljevanju: prosilci), ki jim je omejeno gibanje v oddelku za omejevanje gibanja (zaprti oddelek).

Tujci, ki so vstopili v Republiko Slovenijo, morajo namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito izraziti v najkrajšem možnem času. Po obravnavi na policiji se jih nastani v sprejemne prostore AD. Ob tem prejmejo brošuro z informacijami o relevantnih postopkih, pravicah in dolžnostih, ki so jim po potrebi obrazložene tudi s tolmačevo pomočjo. Status in pravice prosilcev dobijo z vložitvijo popolne prošnje, s katero se postopek za pridobitev mednarodne zaščite tudi prične. Sprejem prošnje vodi uradna oseba MNZ. Podana mora biti na predpisanem obrazcu, skupaj s fotografijo in prstnimi odtisi. Še pred formalnim sprejemom prošnje za mednarodno zaščito pa se obravnava ranljive skupine in tiste, ki jim v danem trenutku glede temeljnih jamstev, ni mogoče zagotoviti potrebne tolmačeve pomoči. Prosilce se namesti na ustrezne oddelke (za mladoletnike in ženske brez spremstva, za samske moške, za osebe s posebnimi potrebami, za družine, za omejitev gibanja), vsakemu pa se izda tudi izkaznica, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Prostorske zmogljivosti AD znašajo 203 osebe. Na dan našega obiska je bilo v njem nastanjenih 59 prosilcev, od tega 19 otrok. V noči pred našim obiskom so iz AD pobegnili trije prosilci. To ni bilo presenetljivo, saj posebnega varovanja na območju AD ni. Zapisano ne pomeni, da bi bilo treba spremeniti režim varovanja.

V sprejemnih prostorih in na zaprtem oddelku za omejevanje gibanja ni bila nastanjena nobena oseba. V času našega obiska sta bila v AD sicer dva prosilca z omejitvijo gibanja, vendar sta bila nastanjena na oddelku za samske moške. Stališče sodne prakse naj bi bilo, da se prosilcem izreče najmilejši ukrep, ki še dosega želeni učinek. Ob upoštevanju navedenega stališča, MNZ odreja omejitve gibanja na območje AD in ne zgolj zaprtega oddelka. Varuh takšno prakso pozdravlja, saj upošteva načelo sorazmernosti in je tudi v skladu s smernicami Visokega Komisariata Združenih narodov za begunce o omejevanju gibanja prosilcem za azil.

Ukrep omejitve gibanja MNZ odredi s sklepom. Ustni izrek sklepa poteka v prosilcem razumljivem jeziku. V roku nadaljnjih 48 ur mora biti izdan pisni odpravek sklepa. Varuh meni, da je v omenjenem roku potrebno sklep tudi vročiti. MNZ je v odgovoru navedlo, da Zakon o mednarodni zaščiti (v tretjem odstavku 51. člena) omenjeni rok določa zgolj za izdajo pisnega odpravka sklepa, ne pa tudi za njegovo vročitev. Ne gre pozabiti, da je v postopku potrebno izhajati iz 7. člena istega zakona, kjer je med temeljnimi načeli določeno tudi, da mora biti prosilcem omogočeno, da »/…/ čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice /…/«. Stališče MNZ je težko razlagati v duhu navedenega. To pride še posebej do izraza, če se vzame v obzir, da zakon že takoj v naslednjem (četrtem) odstavku istega člena določa, da ima prosilec zoper sklep o omejitvi gibanja »/…/ pravico do tožbe na upravno sodišče v treh dneh po njegovi vročitvi«. Tako smo predlagali, da se na zapisniku o ustnem izreku ukrepa zapiše ura, ko je bil prosilcu ustno naznanjen, na vročilnici pa poleg datuma tudi ura, ko je bil pisni odpravek sklepa dejansko vročen. Vse listine, ki so podlaga za ugotavljanje pravilnosti vročanja sklepov o omejitvi gibanja, naj bi iz tega razloga bile vsebovane tudi v kopijah spisov, kadar se izvriniki zaradi vložene tožbe nahajajo na Upravnem sodišču.

Z izjemo prosilcev z omejitvijo gibanja, prosilcem gibanje ni omejeno. V času našega obiska se jih je večina nahajala izven AD. Sami se odločajo o tem, katerim aktivnostim bodo namenili čas. Na voljo jim je večnamenski prostor, zunanje peščeno igrišče, prostor za verske dejavnosti, na vsakem oddelku pa tudi skupni prostori za medsebojno druženje. Za predšolske otroke je v AD organiziran vrtec. Pravica do osnovnošolskega izobraževanja se zagotavlja v OŠ Vič in OŠ Livada. Trije mladoletniki brez spremstva so bili vključeni v Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM.

Nekaj pomanjkljivosti smo ugotovili v zvezi z zagotavljanjem ustreznih prevodov informacij, ki prosilce zadevajo na tak ali drugačen način. Azilna zakonodaja, jedilniki in razporedi aktivnosti so bili v najboljšem primeru na voljo v dveh jezikih, ali pa sploh niso bili prevedeni. MNZ naj bi ob upoštevanju našega predloga, da se zagotovi prevode v vsaj še kakšen prosilcem pogosto razumljiv jezik, že zagotovilo angleško, hrvaško in francosko različico Zakona o mednarodni zaščiti, angleško in hrvaško različico jedilnikov ter rusko, angleško, albansko in hrvaško različico razporeda aktivnosti.

Prosilci v AD nimajo možnosti neposrednega dostopa do interneta, zato naj bi si ga iskali v javnih knjižnicah. Ne gre prezreti, da prosilci z omejitvijo gibanja te možnosti nimajo. Internet je nedvomno pomemben vir informacij, marsikomu pa predstavlja tudi ključen stik z zunanjim svetom. Zato smo predlagali, da se poizkusi zagotoviti neposreden dostop do interneta tudi v AD. Po navedbah MNZ naj bi bil naš predlog v okviru projekta dodatnega ožičenja AD, realiziran pred potekom treh mesecev.

AD prosilcem zagotavlja tri obroke hrane dnevno. Vsem otrokom sta zagotovljeni še dopoldanska in popoldanska malica, šoloobveznim pa tudi šolska. Dietno prehrano se zagotovi, kolikor prosilec zdravstvene težave izkaže z zdravniškim potrdilom. V zvezi s samo (pre)hrano v času obiska nismo prejeli nobenih pritožb.

Tudi glede zdravstvene oskrbe pritožb nismo slišali. V AD je redno zaposlena medicinska sestra. Zdravnik prihaja pogodbeno. Med vikendi in dela prostimi dnevi je zdravstvena oskrba zagotovljena v Zdravstvenem domu Ljubljana-Vič, v nujnih primerih pa na urgenci Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Zobozdravstvena in psihiatrična oskrba sta prosilcem zagotovljena zunaj AD. Varuh pričakuje, da bodo vloženi vsi napori glede čimprejšne zagotovitve stalne prisotnosti psihiatra. Psihosocialno pomoč v AD do treh popoldne nudijo socialni delavci, psiholog in sociolog. Ob tem je bila za popoldanski čas  sklenjena pogodba z izvajalcem pomoči pri nastanitvi in oskrbi. MNZ je zagotovilo, da bo naš predlog glede prisotnosti zaposlenih na področju socialnega dela tudi v popoldanskem času, preučen v okviru kadrovskih zmožnosti.

Prosilci, s katerimi smo uspeli govoriti, niso imeli pritožb na račun nekorektnega ravnanja zaposlenih. Prav tako nihče ni izpostavil konfliktnih situacij med samimi prosilci. Morebitne kršitve pravil skupnega življenja se sicer obravnavajo v okviru domske skupnosti, ki jo sestavljajo predstavniki prosilcev in predstavniki AD. Na vse pisne pritožbe naj bi se tudi odgovarjalo pisno in o tem vodilo evidenco. 12.2-24/2008