Namestnica varuhinje človekovih pravic RS mag. Kornelija Marzel in svetovalki pri Varuhu Neva Šturm in Mojca Valjavec so se v ponedeljek, 20. 4. 2015, udeležile strokovnega usposabljanja zagovornikov pravic ranljive ciljne skupine-delavcev migrantov, beguncev in prosilcev za azil v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tokratno usposabljanje je bilo četrto po vrsti in je potekalo na temo Zagovorništva ranljivih skupin - kaj so prednosti in kako ga izboljšati.

Namestnica varuhinje je udeležencem usposabljanja predstavila prispevek Pravice delavcev migrantov, beguncev in prosilcev za azil v praksi skozi oči Varuha človekovih pravic RS.

Poudarila je, da imajo tuji delavci enake pravice in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja kot slovenski delavci, le Zakon o zaposlovanju in delu tujcev določa posebne pogoje, ki veljajo za zaposlitev oziroma delo tujcev.

Največje probleme pri vseh delavcih predstavljajo plačila plač ter prispevkov za socialno varnost, plačila nadomestila v času odsotnosti zaradi bolezni in poškodbe pri delu ter plačila v stečajnih postopkih.

Udeleženci so bili soglasni, da nadzor delodajalcev ni dovolj učinkovit in da postopki zoper delodajalce potekajo prepočasi. Posebej so izpostavili neustrezen sistem nadzora nad plačevanjem prispevkov za socialno varnost ter nujno potrebne spremembe, na kar Varuh opozarja že več let.

Sicer pa je namestnica varuhinje posebej opozorila še na izvajanje pojasnilne dolžnosti organov, ki v konkretnih upravnih postopkih odločajo o statusu tujcev. Pri tem je treba imeti v vidu eno izmed temeljnih načel upravnega postopka, in sicer varstvo pravic strank in javne koristi. Navedeno načelo je opredeljeno v Ustavi ki navaja enakost pred zakonom ter enako varstvo pravic. Izvajanje teh načel je za tujce še toliko bolj pomembno, saj so pogosto neuki, se ne znajdejo in se ne upajo toliko postaviti zase kot državljani Slovenije. Če pravic ne uveljavijo v roku, jih izgubijo. Posamezni organi in javni uslužbenci pa roke za odločanje prekoračujejo, na pisma strank ne odgovarjajo. Tako že leta ugotavljamo kršitve pravice do odločanja v razumnem roku, do učinkovitega pravnega varstva, socialne varnosti ter do osebnega dostojanstva.

Zagovorništvo ranljive skupine kot pomoč ter način opolonomočenja je nujno nadaljevati, sicer bo kršitev in nepravilnosti še več, so se strinjali udeleženci usposabljanja.