Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na novinarski konferenci povedal, da se dvema namestnikoma izteče mandat letos decembra (poslušaj 2:30), medtem ko se je France Jamnik upokojil že z januarjem 2006. Zaradi tega bo v juniju stekel postopek izbora namestnikov, na spletni strani varuha bo objavljen neobvezujoč razpis. Varuh po zakonu lahko namestnike predlaga sam, vendar pa bi želel dobiti čim več ponudb.
Varuh je jasno izrazil svoje stališče v zvezi z opremo onkološkega inštituta v Ljubljani (poslušaj 30:10). Namestnik varuha za socialne zadeve Tone Dolčič je poudaril, da Varuh pričakuje od vseh državnih organov, ki sodelujejo oziroma odločajo v pritožbenih postopkih, da bodo vsa dejanja opravili brez odlašanja in še pred iztekom zakonskih rokov ter s tem pripomogli, da se že predolgi postopki zaključijo in bolnikom končno omogoči ustrezno zdravljenje in oskrba.
Ministru za zdravje pa varuh predlaga, da ugotovi, kdo je odgovoren za nepravočasno izvedene postopke in ustrezno ukrepa. Takšno zahtevo utemeljuje tudi dejstvo, da je minister za zdravje prostodušno javno priznal, da ministrstvo ni vedelo za zakonsko določbo, ki omogoča odločitev Državne revizijske komisije, da lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo. Ta določba (drugi odstavek 11. člena zakona o reviziji postopkov javnega naročanja) namreč velja že vse od uveljavitve zakona, torej od 25.9.1999. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja in odločajo o milijardnih poslih, si takšne pravne ignorance pač ne bi smeli privoščiti brez ustreznih posledic.
Na kratko je varuh predstavil projekt Twinning (poslušaj 8:30) z naslovom Krepitev nacionalne institucionalne strukture za boj proti diskriminaciji, pri katerem VČP sodeluje z avstrijskim partnerjem Inštitutom za človekove pravice Ludwig Bolzman (Ludwig Boltzmann Institute of Human Rights (BIM)). Skupaj želimo ob uporabi evropskih finančnih virov pripraviti serijo izobraževalnih seminarjev in delavnic, ki bodo namenjene tako za usposabljanje zaposlenih v uradu varuha, kot tudi za druge ciljne skupine, med drugim tudi za uslužbence javnih ustanov in civilne družbe, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji diskriminacije. Ti dogodki bodo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in razpravo o morebitnih pomanjkljivostih v obstoječem sistemu. Projekt se bo začel v začetku junija in bo trajal sedem mesecev.
Varuh je javnosti sporočil tudi, da je v torek na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani dal predlog za pregon zaradi kaznivega dejanja obrekovanja zoper pet poslancev DZ avtorjev poslanskih vprašanj, ki so se nanašala na varuhovo družinsko življenje (poslušaj 10:30). Civilna odškodninska tožba pa še sledi, je dejal varuh.
Varuh je navedel del odgovora vlade iz seje vlade 20. aprila na omenjeno poslansko vprašanje, vlada je poudarila, da glede konkretnega vprašanja, ki se nanaša na varuha človekovih pravic, odgovor presega njene pristojnosti. Varuh je namreč pri svojem delu neodvisen in samostojen, izvoli pa ga državni zbor na predlog predsednika republike.
Varuh je dejal, da je bil zlorabljen institut poslanskega vprašanja, v javnost pa so bili posredovani izmišljeni podatki. Povedal je, da zdaj grožnje začenjajo dobivati tudi njegovi otroci in ne le on.
Varuh je opozoril na nevarnost nestrpnega političnega govora (poslušaj 14:00), ki vpliva na javno mnenje ljudi. Pri tem je spomnil na deklaracijo o uporabi rasističnih, antisemitskih in ksenofobnih elementov v političnem govoru, ki jo je Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) sprejela 17. marca lani. Deklaracija poudarja, da je uporaba omenjenih elementov v političnem govoru etično nesprejemljiva. Spomni tudi na evropsko zgodovino, ki kaže, da politični govor, ki spodbuja verske, etnične ali kulturne predsodke ali sovraštvo, močno ogroža družbeni mir in politično stabilnost in neizogibno vodi v trpljenje vseh prebivalcev.
