Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Izzivi obvladovanja demence v domovih za starejše kljub opozorilom Varuha in stroke niso nič manjši

Starejša gospa sedi na klopi

Na strokovnem srečanju Aktiva socialnih delavcev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije z naslovom Izzivi obvladovanja demence v domovih za starejše je namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc izpostavila sistemske izzive pri obravnavi oseb z demenco. Poudarila je, da Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) že več kot desetletje opozarja na prezasedenost, neustrezne bivanjske pogoje in pomanjkanje strokovnega kadra varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. »Strategija za obvladovanje demence do leta 2030 je bila pred dvema letoma sicer sprejeta, kar pozdravljamo. Od Ministrstva za zdravje pa pri Varuhu ravno v teh dneh pričakujemo odgovore, kako se spremlja njeno uresničevanje in kakšni so naslednji koraki. Glavni cilj strateškega dokumenta ni njegov sprejem, temveč izvajanje,« je poudarila. Opozorila je še na potrebo po deinstitucionalizaciji in povečanju dostopnosti drugih oblik skrbi za starejše ter na potrebo po pohitritvi procesa vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe. Srečanje, ki je 26. maja 2025 potekalo v Ankaranu, je postreglo s korenitim premislekom k širšemu družbenemu premisleku o staranju in odnosu do starejših.

»Poročila Državnega preventivnega mehanizma, ki deluje pri Varuhu, kažejo, da je čakanje na prostor v varovanih oddelkih sistemski problem, ki ga država kljub številnim opozorilom ne rešuje učinkovito,« je poudarila. Na namestitev starejši z demenco pogosto čakajo predolgo, tudi v okoljih kjer za njihovo dolgotrajno bivanje ni ne pogojev ne strokovne utemeljenosti, kot so psihiatrične bolnišnice. Varuh že vrsto let poziva pristojna ministrstva, naj nemudoma pristopijo k sistemskim rešitvam: povečanju kapacitet, izboljšanju pretoka informacij, ustanovitvi specializiranih enot in ustanovitvi koordinacijske funkcije za namestitve. Hkrati je nujno oblikovati načrt deinstitucionalizacije, ki mora biti razumljena kot premik od institucionalnega mišljenja k spoštovanju samostojnega življenja.

S staranjem prebivalstva – do leta 2060 naj bi delež starejših presegel 29 odstotkov – se povečujejo potrebe po dolgotrajni oskrbi, a vzpostavitev ustreznega sistema po besedah dr. Možine Zupanc napreduje prepočasi. Tudi Konvencija ZN o pravicah invalidov se še vedno ne izvaja na ustrezen način. Julija 2023 sprejeta Strategija za obvladovanje demence do leta 2030 predstavlja pozitiven korak naprej, vendar po njenem mnenju odpira številna vprašanja, ki jih je Varuh maja naslovil na Ministrstvo za zdravje. Med drugim pričakuje pojasnila, ali je bila strategija že evalvirana in kakšne so ugotovitve; ali so že oblikovani konkretni predlogi za politične odločevalce ter kakšna je ocena učinkovitosti sprejetih ukrepov. Poleg tega želi izvedeti, ali je zagotovljena zadostna kadrovska pokritost za izvedbo predvidenih ukrepov ter kako se ta zagotavlja oziroma se še bo. Varuha pa zanima tudi, kaj država načrtuje na področju obvladovanja demence do konca leta 2025.

Za izboljšanje položaja starejših z demenco namestnica varuha dr. Možina Zupanc izpostavlja krepitev pomoči v skupnosti ob sočasni krepitvi kakovostnega in dostojnega institucionalnega varstva, saj je prav demenca eden ključnih razlogov, zakaj bo institucionalno varstvo kljub siceršnjim težnjam k deinstitucionalizaciji v določeni meri ostalo nepogrešljivo. Varovani oddelki morajo biti prostori zaščite, kar zahteva vlaganja, politično voljo in družbeno zrel odnos do staranja. Potrebno je tudi mednarodno priznanje in ukrepanje, vključno s sprejemom konvencije za zaščito starejših. Ključno vlogo pa imajo dolgoročno vzgoja za spoštovanje starejših ter medgeneracijska solidarnost, je še dejala namestnica varuha dr. Možina Zupanc.

Natisni: