Varuh človekovih pravic RS (Varuh) obsoja vsakršno nasilje, ne glede na to, kdo ga izvrši ali nad kom je izvršeno. Incidenti ali nasilna dejanja lahko skrbijo predvsem zato, ker povečujejo napetosti in poglabljajo nezaupanje med prebivalci. Varuh stalno, iz leta v leto opozarja, da ima vsakdo ima pravico do dostojanstva in osebne varnosti skladno s 34. členom Ustave, policija pa je dolžna zaščititi vsakega posameznika, ki se nanjo obrne zaradi ogrožanja osebne varnosti ali osebnega premoženja. V primeru, da mu policija ne nudi ustrezne zaščite, pa lahko vloži pritožbo na Ministrstvo za notranje zadeve. To Varuh vztrajno izpostavlja tudi v svojih letnih poročilih, podobno pa je nazadnje izpostavil tudi namestnik varuha Miha Horvat na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti (19. 6. 2025) z naslovom Zagotavljanju ustavne pravice do varnosti – stopnjevanje romskega nasilja ter neodzivnost države oziroma Vlade Republike Slovenije.
Varuh vselej opozarja tudi na nujno prisotnost policije v romskih naseljih, v katerih še prihaja do različnih kršitev reda in miru ali drugih prekrškov ali kaznivih dejanj. Zagotavljanja posebnega varstva romski skupnosti ne gre enačiti z varstvom pred sleherno odgovornostjo za protipravno dejanje. Skratka, vsak posameznik mora, ne glede na narodnost, za svoja dejanja odgovarjati enako – pred zakonom in v skladu s temeljnimi načeli pravne države, policija pa se mora odzvati na vse dogodke, ko gre za kršitve reda in miru ali druga prekrškovna ali kazniva dejanja. Če obstajajo utemeljeni sumi o kršitvah kazenskih ali drugih zakonov, pričakujemo, da bodo pristojni organi ustrezno in nepristransko ukrepali. A hkrati opozarjamo, da odgovornost za dejanja ne more in ne sme nositi celotna skupnost, temveč posamezniki, ki so ravnali nezakonito.
O problematiki sobivanja romskega in večinskega prebivalstva ter vključevanja pripadnikov romske skupnosti v slovensko družbo piše tudi v letnem poročilu za leto 2022 in na občine in državo naslavlja nekatere konkretne predloge, ki pa še niso bili realizirani. Podrobneje je v omenjenem letnem poročilu predstavil tudi (ne)učinkovitost kaznovalnega prava v zvezi z Romi (stran 154 in dalje).
Sicer pa učinkovitost Varuha ni odvisna le od normativne ureditve njegovega položaja in pristojnosti, temveč, kot je v odločbi navedlo tudi že Ustavno sodišče Republike Slovenije, tudi od visoke stopnje demokracije, upoštevanja ustavnih načel pravne države in odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Kot demokratičen izum lahko namreč Varuh deluje samo v demokratičnem okolju, kjer sta odgovorna vlada in napredno uradništvo resnično pripravljena odpravljati nenamerno povzročene kršitve in pomanjkljivosti.
Varuh bo tudi v prihodnje pristojne organe opozarjal na nujnost spoštovanja načela enakosti pred zakonom ter človekovega dostojanstva za vse.
