Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je kot nacionalna institucija za človekove pravice (NHRI) tudi letos sodeloval pri pripravi skupnega poročila Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) o stanju pravne države v Evropski uniji, ki vsebuje poročila nacionalnih institucij za človekove pravice iz 27 držav članic Evropske unije. Poročilo opozarja na resne in že dlje časa trajajoče izzive v zvezi z neodvisnostjo institucij, svobodo medijev, položajem civilne družbe ter izvajanjem sodb evropskih sodišč.

Varuh v nacionalnem prispevku poudarja več sistemskih težav, ki vplivajo na učinkovito varstvo človekovih pravic in spoštovanje načela pravne države. Poročilo med drugim opozarja na izzive glede predvidenih sprememb in dopolnitev Zakona o varuhu človekovih pravic. Ta bi moral okrepiti institucionalno neodvisnost, razširiti pooblastila (npr. na področje invalidnosti, trgovine z ljudmi, varuha otrokovih pravic, glede javnih služb) in omogočiti skladnost s Pariškimi načeli Združenih narodov o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice ter priporočili Odbora za akreditacijo Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI). Varuh je predviden za ponovni pregled glede statusa akreditacije aprila prihodnje leto.

Varuh v aktualnem poročilu izpostavlja pomanjkanje učinkovitega odziva državnih organov na priporočila Varuha, še posebej pri strukturnih spremembah, kot so deinstitucionalizacija, zdravstvena oskrba ali pravice invalidov. Varuh je v poročilu opozoril tudi, da v praksi pogosto ni vključen v začetne faze priprave zakonodaje, tudi kadar ta neposredno vpliva na njegovo pristojnost (npr. predlog novega Zakona o medijih). Prav tako ponavlja priporočilo, da so v vse faze priprave zakonodaje vključene tudi institucije in skupine, na katere se predlogi neposredno nanašajo ter da vsak zakonodajni predlog vsebuje tudi presojo vpliva na človekove pravice.

Glede kršitve pravice do poštenega sojenja in nepristranskega sodišča Varuh izpostavlja pomen sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru X in drugi proti Sloveniji (2024), kjer je sodišče ugotovilo sistemske nepravilnosti pri razporejanju sodnih zadev in s tem kršitev pravice do zakonito ustanovljenega sodišča, načela naravnega sodnika ter pravice do zasebnega in družinskega življenja zaradi nepravilnosti pri razporejanju sodnih zadev. Ob tem Varuh v poročilu pristojne poziva, da sodbo v celoti in dosledno izvršijo. V poročilu Varuh posebej izpostavlja tudi dolgotrajne sodne postopke na Upravnem sodišču RS. Pristojne poziva k sprejemu organizacijskih, kadrovskih in zakonodajnih ukrepov za odpravo zaostankov na sodišču in ponavlja svoje priporočilo sodiščem, naj postopke vodijo brez neupravičenih zamud ter v zakonskih rokih. Izraža tudi pričakovanje po pravočasnem in učinkovitem prenosu direktive EU o preprečevanju zlorab sodnih postopkov (SLAPP).  

ENNHRI in Varuh človekovih pravic slovenskim oblastem v poročilu med drugim priporočata: 

·        naj sprejmejo pravni okvir za zaščito zagovornikov človekovih pravic in sprejem ustrezne zakonodaje za boj proti SLAPP tožbam;

·        učinkovit institucionalni odziv na ugotovitve in priporočila Varuha, zlasti na področjih zdravstva, sociale in pravosodja;

·        naj okrepijo spoštovanje svobode medijev in pravni okvir za preprečevanje sovražnega govora na način, ki spoštuje mednarodne in evropske standarde človekovih pravic;

·        večje vključevanje nevladnih organizacij, akademske skupnosti in neodvisnih institucij v pripravo akcijskih poročil in načrtov za izvajanje sodb evropskih sodišč ter zagotavljanje njihove dostopnosti;

·        da se Varuhu v primeru razširitve pristojnosti dodeli ustrezne kadrovske okrepitve in finančne vire.

ENNHRI-jevo poročilo izpostavlja številne skupne trende in izzive v državah članicah EU, vključno s Slovenijo. Samo 20 držav članic ima nacionalno institucijo za človekove pravice (NHRI) s t. i. A-statusom po Pariških načelih. Poročilo tudi navaja, da je bila kar četrtina nacionalnih institucij za človekove pravice v zadnjem letu tarča groženj, diskreditacij ali napadov, kar pomeni nazadovanje spoštovanja neodvisnih institucij v Evropi. Tudi prostor za delovanje civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic se v EU še naprej oži, medtem ko mehanizmi zaščite zanje v večini držav ne obstajajo oziroma so neučinkoviti. Poročilo tudi ugotavlja, da je medijska svoboda v številnih državah EU pod pritiskom, zaradi groženj novinarjem, SLAPP tožb, političnega vmešavanja v javne medije in širjenja dezinformacij. V vse več državah EU nacionalne institucije zaznavajo počasno in nepopolno implementacijo sodb evropskih sodišč, predvsem sodb ESČP, kar spodkopava načela vladavine prava.

ENNHRI poročilo o stanju pravne države v EU in njenih državah članicah za leto 2025 je v angleščini dosegljivo tukaj, nacionalno poročilo Varuha o stanju pravne države v Sloveniji pa tukaj.