Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Bizjak: Pravni red v državi je nestabilen

Pravni red v državi je še vedno nestabilen, velik del problemov, ki jih posameznikom povzroča državna uprava, je povezan z njenim neustreznim, neučinkovitim in celo nezakonitim delovanjem, je na današnji novinarski konferenci poudaril varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ki je predstavil nekaj poudarkov iz Letnega poročila za leto 1999. Čez dva tedna, ko bo natiskano v celoti in ga bo izročil vodstvu državnega zbora, bo varuh o njegovi vsebini podrobno spregovoril na novinarski konferenci.

Novinarske konference se je udeležil tudi ombudsman Albanije Ermir Dobjani s sodelavci, ki je v organizaciji OVSE na uradnem obisku pri Bizjaku, pri katerem se bo seznanil z delovanjem te institucije.

Po Bizjakovih besedah so v letnem poročilu skušali prikazati stanje v vseh vejah oblasti ter opozoriti na probleme, ki so najbolj občutljivi z vidika spoštovanja človekovih pravic in pravne varnosti državljanov. Tako na zakonodajnem področju varuh tudi v poročilu '99 ugotavlja, da je pravni red nestabilen in ima precejšnje posledice za pravno varnost, saj se predpisi hitro spreminjajo. Številni med njimi so pomanjkljivi in neskladni z že veljavnimi predpisi in po ombudsmanovi oceni "se ravno te luknje v zakonih prepočasi odpravljajo". Za ponazoritev je navedel problematiko odpisa dolgov iz naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, ki je bil celo leto nemogoč, ker sta se DURS in ZPIZ proglasila za nepristojna.

V poročilu '99 varuh ponovno opozarja na več zakonov, pomembnih za varstvo človekovih pravic, ki še vedno niso sprejeti, med njimi zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine, zakon o delovnih razmerjih, zakon, ki bi uredil varovanje pravic na področju duševnega zdravja, zakon o nadzoru obveščevalne in varnostne dejavnosti ter zakon o brezplačni pravni pomoči.

"Vlada je izrazito prepočasna pri predlaganju nekaterih zakonov", je povedal Bizjak in ocenil, da problem "ni samo v zasičenosti DZ". Tako so dva zakona - zakon o duševnem zdravju in zakon o brezplačni pravni pomoči - v zakonodajni postopek vložili poslanci. Vendar tovrstni predlogi včasih ne pokrivajo celotne problematike, ki bi jo veljalo urediti z novim zakonom. Za to je odgovorna vlada, saj se pravočasno ne odziva na zahteve in potrebe.

Varuh opozarja na prepočasno usklajevanje zakonov z ustavo, pri katerih je njihova neustavnost ugotovljena s strani ustavnega sodišča. Z vidika uveljavljanja pravic posameznika je skrb zbujajoče, da še vedno ni odpravljena neustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo v zvezi z zakonom o žrtvah vojnega nasilja in z zakonom o popravi krivic in ki bi bila odpravljena s sprejemom zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Skrb zbujajoča je počasnost pri sprejemanju podzakonskih aktov, ki bi jih po varuhovi oceni morali izdati hkrati z zakonom.

Pri izvršilni veji oblasti varuh ugotavlja, da je večina problemov, ki zadeva posameznika, posledica neustreznega in neučinkovitega ter včasih nezakonitega delovanja. Skrb zbuja, da se reforma javne uprave, od katere so vsi pričakovali rešitev nekaterih problemov, odmika v nejasno prihodnost. Pri delovanju javne uprave varuh pogosto ugotavlja razlago predpisov v škodo posameznika, zlasti kadar predpisi niso jasni ali pa so pomanjkljivi. Pri tem institucija varuha odigra pomembno vlogo in v mnogih primerih doseže, da se takšno tolmačenje spremeni.

Glede sodne oblasti je Bizjak pojasnil, da v poročilu podrobno navajajo stanje na posameznih sodiščih, ki je zelo daleč od takšnega, s katerim bi lahko bili zadovoljni. "Če je kakšen napredek dosežen, ga zabeležimo in pohvalimo, vendar smo ugotovili, da se je na nekaterih sodiščih, kjer je bilo prej vzpostavljeno dokaj dobro stanje, situacija celo poslabšala", je ugotovil Bizjak. Ob tem je "odreagiral na stališče nekaterih vrhov slovenska sodstva, v katerem očitajo varuhu žaljivost njegovih ocen". Meni, da za očitek žaljivosti ni podlage. Ob tem je navedel podatek, da se je dejansko število nerešenih zadev zmanjšalo za 5,4 odstotka. Statistika za lani pravi, da se je število dejansko nerešenih zadev znižalo za 30.000, in sicer s 597.000 v začetku leta 1999 na 565.000 konec leta. Gre za zmanjšanje za 5,4 odstotka. "Vendar če ob tem zatajimo podatek, iz iste statistike, da se je število novih zadev zmanjšalo od 586.000 v letu 1998 na 553.000 lani, kar je za 5,7 odstotka, potem je to tudi nek način prikazovanja lepšega stanja, kot pa dejansko je," je zatrdil Bizjak. Po njegovi oceni podatki ne dajejo druge možnosti kot sklep, da je nerešenih zadev manj, ampak jih je manj izključno zaradi manjšega pripada. Ob tem še dodaja, da pogreša celovit program za odpravljanje zaostankov.

Bizjak je ob tem navedel, da obstaja vrsta pobud za posebne varuhe - za področje otrokovih pravic, bančnega ali finančnega varuha, potrošniškega varuha, varuha invalidov, dijaškega varuha itd. Dejal je, da ne nasprotujejo novim varuhom, vendar bi morali pred tem razjasniti nekatera sistemska in ustavnopravna vprašanja.

 

Natisni: