Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v torek, 5.8.2014, s sodelavci, mag. Bojano Kvas, generalno sekretarko Varuha, Martino Ocepek, direktorico strokovne službe Varuha in Liano Kalčina, svetovalko Varuha, sestala s predstavniki Odbora 2014.
Opravičila je odsotnost namestnika varuhinje Ivana Šeliha, ki se pogovora ni udeležil zaradi dopusta, vendar bo primer obravnaval tudi v prihodnje in sodeloval z Odborom 2014. V delegaciji Odbora 2014 so bili dr. Damir Črnčec, Alenka Puhar, Aleš Primc, dr. Ivan Štuhec, David Tasić ter Nina Žoher in Valentina Doberšek.
Uvodoma je varuhinja izrazila zadovoljstvo, da so se predstavniki Odbora 2014 odzvali na njeno povabilo na pogovor ter ugotovila, da je tik zatem prejela tudi njihov predlog za srečanje.
V uvodu je Alenka Puhar poudarila, da se je Odboru 2014 pridružila po 26. letih od delovanja v Odboru za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je kasneje preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. Takrat je bil Janez Janša obsojen za abstrakten delikt; fotokopiranje dokumenta. Težko je spregledati sorodnosti takratne obsodbe, z obsodbo v letu 2014 zaradi domnevnega kaznivega dejanja prejemanja podkupnine v primeru nakupa osemkolesnih oklepnikov Patria. Tudi tokrat gre za abstraktno dejanje, ko sodišče s svojo sodbo ni dokazalo kdaj, kje in ali je sploh bilo dejanje izvršeno. Članice in člani odbora pričakujejo, da se bo primer obravnaval s posebno pozornostjo, kajti Janez Janša je bil krivično obsojen. Prva sodba pred vojaškim sodiščem je bila kasneje razveljavljena in pričakujejo, da bo tudi tokratna.
Varuhinja je dejala, da pozorno spremlja pisanje medijev in zatrjevanja Odbora 2014, češ da se Varuh človekovih pravic RS (Varuh) v tem primeru ne odziva. Pojasnila je, da lahko s čisto vestjo zatrdi, da je Varuh kot institucija ter osebno kot varuhinja storila vse, kar lahko, na osnovi pooblastil, ki jih daje Zakon o varuhu človekovih pravic. V skladu s 26. členom Zakona o varuhu človekovih pravic lahko vsakdo, ki meni, da so mu kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, naslovi na Varuha pobudo za začetek postopka. Janez Janša se na Varuha ni obrnil. Varuh obravnava predvsem pobude posameznikov in posameznic in le redko začne postopek na lastno pobudo. V posamični zadevi lahko pobudo v imenu prizadetega posameznika vloži kdo drug, a je potrebno za začetek postopka soglasje prizadetega. V primeru Janeza Janše tudi ta pogoj ni bil izpolnjen. Varuh strogo spoštuje načelo zaupnosti postopka, zato o svojih dodatnih aktivnostih javnosti nismo poročali. Prav tako se Varuh zaveda, da pri nas obstajajo zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti, ki so strogo ločene. Tudi zato se, kljub medijskim pozivom, ni vključil v obravnavo primera, kajti vsi postopki pred sodišči še niso končani. Varuh ne sme in ne more biti pritožbeni organ za zatrjevane kršitve človekovih pravic v posamični zadevi. Vsakršno ocenjevanje kršenja človekovih pravic Janezu Janši bi bilo prejudiciranje v še odprtem kazenskem postopku pred Vrhovnim sodiščem RS. Varuh se je 20. junija 2014 na svoji spletni strani odzval na poziv k odzivu zaradi domnevnega kršenja pravic prvaku stranke SDS. V njem je Varuh, glede na številna nasprotujoča pravna mnenja uglednih pravnih strokovnjakov, napisana kot ločena mnenja k sklepu Ustavnega sodišča RS ali predstavljena v medijih, izrazil pričakovanje, da bo Vrhovno sodišče RS sprejelo odločitev o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti brez nepotrebnega odlašanja. Vrhovno sodišče je istega dne na spletni strani zapisalo,da je zadeva v prednostni obravnavi.
David Tasić je opozoril, da je minilo že 27 let od zgodovinskih dogodkov na Roški, ki so pomenili preobrat v dotedanjem pojmovanju človekovih pravic v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Žal pa se danes dogaja marsikaj, kar je v popolnem nasprotju s slovensko ustavo: nismo opravili svoje civilizacijske dolžnosti in dostojno pokopali mrtvih iz bratomorne vojne; vsa leta se nihče ni resno zanimal za usodo tisočev izbrisanih; na cesti so ostali tisoči ponižanih domačih in tujih delavcev, pogosto brez plačila za svoje delo; v zvezi s sojenjem v zadevi Patria se dodatno ruši stavba, na kateri slonijo človekove pravice in načenjajo se temelji demokracije. Država je s svojimi nadzornimi funkcijami popolnoma odpovedala. Naše pravosodje je padlo na izpitu človečnosti in zopet sodi po političnem prepričanju in ne po zakonih, pač pa po nareku vplivnih struktur bivšega totalitarnega režima. Opraviti imamo z montiranim političnim procesom. Proces je točka preloma, je lakmusov papir, test demokratične zrelosti. Slovenska družba se polarizira. Del družbe se počuti ponižano. Poudaril je, da je treba storiti več za večjo strpnost in preprečiti porast sovraštva, ki se poglablja, tudi zaradi vse težjih gospodarskih kriznih razmer. Ob zaključku je varuhinjo pozval, da pride pred sodišče in se vpraša, zakaj vsak tretji državljan ne verjame, da je sojenje Janši pravično.
Varuhinja se je v marsičem strinjala s povedanim in poudarila, da Varuh vztrajno ponavlja, nazadnje v poročilu za leto 2013, da mora država izkazati spoštovanje človekovega dostojanstva žrtev (in njihovih svojcev) povojnih zunajsodnih procesov. Opozarja na obveznost države, da odkrije znane lokacije množičnih grobišč v Sloveniji. Država mora končno zagotoviti simbolni pokop posmrtnih ostankov žrtev in jim postaviti primeren spomenik, svojcem pa omogočiti dostojno slovo. Tudi v zadnjem poročilu, kakor tudi v predhodnih, je Varuh opozoril, da imamo v Sloveniji razdelan sistem nadzornih institucij in nadzornih mehanizmov, ki pa so pogosto neučinkoviti. Zato je Varuh priporočil pristojnim organom sprejetje povsem konkretnih ukrepov za povečanje njihove učinkovitosti, vendar z napredkom še ni zadovoljen. Glede delavskih pravic je Varuh v aprilu 2014 organiziral odmeven posvet Kdo je delu ukradel čast?, ki je potekal v Državnem svetu RS, na katerem so bili vsestransko analizirani vzroki neučinkovitosti države ter predlagana priporočila za sistemsko odpravo nepravilnosti. Tudi sicer Varuh spremlja celotno dogajanje v družbi in državi te njenim institucijam letos namenja kar 150 različnih priporočil, ki so del skoraj 400 strani dolgega Letnega poročila Varuha za leto 2013.
Aleš Primc je izrazil zadovoljstvo, da je varuhinja sprejela predstavnike Odbora 2014. Pojasnil je, da je sicer med člani nezadovoljstvo glede odziva varuhinje človekovih pravic. Pričakujejo jasnejšo opredelitev do zahtev odbora, v nasprotnem primeru to razumejo kot izmikanje. Slovenska družba je glede tega primera razklana. Dejstvo je, da je sodni proces končan, vendar po nedolžnem v zaporu sedi človek, ki mu je bilo na ta način preprečeno, da bi sodeloval v volilnem boju. V odboru zatrjujejo, da je odločanje sodišč prepočasno. Soočeni smo z dejstvom, da so celo trije ustavni sodniki izrazili svoja stališča v ločenih mnenjih ter da se tudi nekateri nekdanji sodniki ne strinjajo v celoti z odločitvami sodišč v tej zadevi. Vprašal se je, kaj se bo zgodilo v primeru, da se izkaže, da je bil proces nezakonit. Zakaj se ni odločalo o prekinitvi prestajanja zaporne kazni? Kako zaupati sodstvu, ki je dokazano zmotljivo? Varuhinjo je prosil za večje sodelovanje.
Dr. Ivan Štuhec je opozoril, da se sojenja Janezu Janši vedno obnovijo prav v času tik pred volitvami, z namenom onemogočanja političnega nasprotnika. Osnovno načelo delovanja sodstva je načelo nepristranskosti, ki je bilo v tem primeru kršeno. Na nedopustnost kršenja tega načela bo treba opozoriti tudi slovensko sodstvo. Morda bo treba sprejeti sistemske ukrepe za zagotovitev poštenega in nepristranskega sojenja. Storiti je treba vse, da se v primeru dvomov in resnih protiargumentov zadrži izvajanje kazni zapora. Janez Janša je edini politik, ki je že 25 let procesiran pred slovenskimi sodišči in zato je javno mnenje temu primerno. Gre za simbolično osebo, okrog katere se dogaja permanentna revolucija. Že troje volitev je bilo zaznamovanih z zadevo Patria. Narediti bi bilo treba vse, da se preneha s tovrstnim početjem. Dr.
Damir Črnčec je izrazil zadovoljstvo, da je varuhinja sprejela na pogovor predstavnike Odbora 2014. Predstavil je temeljne zahteve odbora, ki so zlasti čimprejšnje odločanje o prekinitvi prestajanja kazni Janeza Janše, o čemer lahko odloča sodišče po lastni presoji, ne glede na to ali je, ali pa ni bila podana zahteva. Res je, da je spis obsežen (20.00 strani), vendar gre za nujnost takojšnje presoje Vrhovnega sodišča o kršenju človekovih pravic. Gre namreč za neenako obravnavo v enakih primerih in za nespoštovanje načela enakosti pred zakonom. Da ni bila o tem, torej prekinitvi prestajanja zaporne kazni, dana zahteva s strani odvetnika Janeza Janše, ne vzdrži resne presoje. Statistični podatki, ki jih je zbral dr. Lovro Šturm in tudi statistični podatki, predstavljeni v Poročilu Varuha za leto 2013, kažejo na porast primerov kršenja človekovih pravic na področju pravosodja. Zavzel se je za transparentno javno sodstvo, ki bo prispevalo k dvigu kakovosti sojenja.
Ob zaključku se je varuhinja zahvalila za plodno razpravo in razgrnitev mnenj, stališč ter predlogov članice in članov Odbora 2014. Pozvala jih je k nadaljnjemu sodelovanju ter obljubila, da bo primer pozorno spremljala. Spoštovala bo načelo zaupnosti in šele po prejemu pobude oziroma soglasja Janeza Janše opravila poizvedbe pri pristojnih organih ali na sodišču. Ponovno je opozorila na odziv Varuha na spletnih straneh 20. junija 2014, v katerem so jasna vsa stališča do zadeve, ki je v prednostni obravnavi pred vrhovnim sodiščem. Kljub vsemu ni moč iti mimo obsežnosti spisa, kar terja poglobljeno analizo in temeljit pristop k reševanju.Ob tem je spomnila, da je Varuh v juniju 2014 izdal že devetnajsto redno letno poročilo, v katerem posebej in ponovno izpostavlja nujnost sprejetja dodatnih ukrepov države za zagotovitev sojenja v razumnem roku. Država je bila namreč pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v letih samostojnosti kar 250 krat prepoznana kot kršiteljica človekove pravice do razsojanja v razumnem roku.
Varuh tudi tokrat in že več let zapovrstjo priporoča sprejetje potrebnih ukrepov za dvig kakovosti sodnega odločanja. Res je sicer, da morajo v dvomu sodišča odločati v korist obdolženca, vendar imamo poleg rednih pravnih sredstev tudi izredna in možnosti presoje pred Vrhovnim sodiščem RS, Ustavnim sodiščem RS in nazadnje tudi Evropskim sodiščem za človekove pravice. Vsem so pred sodišči zagotovljena vsa pravna sredstva, ki jih morajo izkoristiti v primeru kršitev zakonodaje in človekovih pravic. Izrazila je pričakovanje, da bo z Odborom 2014 lahko v nadaljevanju sodelovala pri opozarjanju na pomanjkljivosti v delovanju slovenskega pravosodnega sistema ter pri oblikovanju priporočil oblastem, da bo ta dovolj učinkovit, sodbe pa kakovostne in pravične. Varuh ne sodi, pač pa državo opozarja na to, kje ugotavlja pomanjkljivosti in kaj mora spremeniti.
Vsem članom Odbora 2014 je predala Letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2013, Peto poročilo Varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma (DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ter Zbornik Dvajset let Zakona o Varuhu človekovih pravic 1993–2013.
Varuh pričakuje, da bo Odbor 2014 Varuha seznanjal z vsemi svojimi zahtevami za spremembo ali doseganje večje učinkovitosti slovenskega pravosodja in večje kakovosti odločanja slovenskega sodstva. Varuh bo, upoštevajoč ustavo ter načela in mednarodne standarde varovanja človekovih pravic, storil vse, da se bodo nujne in realne zahteve čim prej uveljavile, v dobro prebivalcev in prebivalk Slovenije.
Ob robu srečanja z Odborom 2014 ter glede na trenutno tri stavkajoče pred vladno palačo, Varuh sporoča:
1. Varuh ne podpira gladovne stavke kot oblike izražanja protesta, nezadovoljstva ali oblike uveljavljanja zahtev. Gladovna stavka ogroža zdravje in življenje stavkajočega. Strinja se z odločnim bojem vsakogar za spoštovanje človekovih pravic na vseh področjih in za uporabo vseh pravnih poti in sredstev za njihovo uveljavitev. Varuh se v reševanje posameznih kršitev vključi le v primerih, ko prejme pobudo ter soglasje prizadetega. Varuh je v enem letu obiskal vseh sedem stavkajočih, nekatere večkrat. Nekateri so nam posredovali pobudo za obravnavo in z vso zavzetostjo smo jim, v okviru pristojnosti, pomagali pri reševanju problemov, ki so jih privedli do gladovne stavke. V nekaterih primerih smo uspešno posredovali pri organih, ki so kršili njihove pravice.
2. Menimo, da protesti pred sodno zgradbo na Tavčarjevi 9 v Ljubljani predstavljajo svojevrsten pritisk na delo sodnic in sodnikov v njej, ki morajo vsekakor odločati brez nepotrebnega odlašanja, visoko strokovno in povsem nepristransko.
3. Ljudem morajo biti dostopna vsa pravna sredstva za uveljavitev njihovih pravic in sodišča morajo odločati brez nepotrebnega odlašanja. Odločitve sodišč je treba sprejeti in spoštovati, čeprav se z njimi ne strinjamo. Po rednih pravnih sredstvih lahko vsakdo uporabi še izredna, vključno z ustavno pritožbo in zahtevo za oceno ustavnosti pred ustavnim sodiščem ter tožbo proti državi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.