Ljubljana, 25. 11. 2013 (VČP) - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je s sodelavci danes, 25. 11. 2013, v prostorih Varuha srečala z evropskim komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom in njegovima sodelavkama. Govorili so o problematiki voda ter vprašanjih onesnaženosti okolja.
Varuhinja je evropskega komisarja seznanila s problematiko dostopa do vode, ki je še posebej pereča na nelegalno pozidanih območjih, kjer živijo Romi. Prav tako je izpostavila problematiko onesnaženosti, zlasti s PM10 delci in premajhni pripravljenosti države, da glede sanacije pravočasno sprejme učinkovite ukrepe.
Predstavniki varuha so izpostavili tudi dvom v ustreznost sistema merjenja izpustov. Meritve namreč naroča in plača onesnaževalec.
Varuhinja je komisarja še opozorila na nujnost večjega sodelovanja države s civilno družbo, kar se v Sloveniji kaže kot ozko grlo. Civilna družba se namreč večinoma financira sama, dostop do okoljskih podatkov in pravnih postopkov jim je močno otežen.
Komisar Potočnik je dejal, da spremlja prizadevanja Varuha človekovih pravic RS za izboljšanje stanja na področju okolja ter da ceni njegovo delo.
Pojasnil je aktivnosti organov EU glede predlogov za urejanje gospodarjenja in dostopa do pitne vode. Poudaril je, da mora biti gospodarjenje predvsem v funkciji varovanja virov pitne vode, za kar so odgovorne države članice.
Komisar je seznanjen s problematiko onesnaževanja in s težavami v delovanju inšpekcij ter drugih organov. Prepričan je, da bi z boljšo pripravo projektov za črpanje sredstev iz evropskih kohezijskih skladov lahko izboljšali tudi črpanje teh sredstev in s tem povečali uspešnost pri sanaciji onesnaženih območij.
Varuhinjo je seznanil, da se v okviru Life programa v EU financirajo tudi nevladne organizacije, ki so ustrezno registrirane in izpolnjujejo določene kriterije.
Predstavil je še politiko EU na področju okolja in med drugim povedal, da je v skladu z zakonsko opredeljeno hierarhijo odpadkov in smernicami 7. okoljskega akcijskega programa usmerjena k postopnemu zapiranju odlagališč do leta 2020. Odgovornost vsake države članice pa je, da tudi z ozaveščanjem svojih prebivalcem sledi tem ciljem.
Na današnjem srečanju so govorili tudi o zmanjševanju uporabe plastičnih vrečk. Pred kratkim sprejeti predlog Evropske komisije ob določenih pogojih državam dovoljuje uvesti prepoved uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo.
Sogovorniki so se še strinjali, da bo ustrezno vzpostavljen sistem ter učinkovito delovanje organov oblasti povečalo zaupanje državljanov v pravno državo.
