Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik je 18. 12. pripravila prvo v sklopu srečanj Odprtih vrat za nevladne organizacije. Ker je ena njenih prednostnih nalog spodbujati ukrepe za zmanjševanje različnih oblik nasilja v vseh segmentih družbe, je prav o tej temi govorila s predstavniki nevladnih organizacij, ki se s to problematiko ukvarjajo. Odzvalo se je 9 nevladnih organizacij in en javni zavod. Med drugim pa so govorili tudi o možnih oblikah sodelovanja med nevladnimi organizacijami in Varuhom človekovih pravic RS.
Pozdravili so pripravo zakona o preprečevanju nasilja, saj bo tako dana pravna podlaga za poenoteno tolmačenje, delovanje in ukrepanje in obžalovali, da še dalj časa ne bo družinskega zakonika. Strinjali so se, da morajo biti protokoli o ravnanju služb in posameznikov glede ukrepanja v primerih nasilja jasno opredeljeni in pripravljeni za vse segmente družbe, zakonodajalec pa jih mora smiselno implementirati v načrtovano zakonodajo in k pripravi protokolov povabiti tudi strokovno in zainteresirano javnost. Sodelujoči na srečanju so še opozorili, da vsa sprejeta zakonodaja ne more pomagati, če ni ustreznih programov izobraževanja vseh, ki se aktivno ukvarjajo s področjem nasilja. Opozorili pa so tudi, da bi moralo biti izobraževanje o nenasilju vključeno v različne izobraževalne programe.
Spomnili so na nekatere medijsko izpostavljene teme, katerih rdeča nit je nasilje ali kršenje pravic otrok tudi s tem, da se razkriva identiteta mladoletnih otrok. Strinjali so se, da lahko igrajo mediji močno vlogo pri zmanjševanju nasilja v družbi, zato bi bila tudi zanje smiselna dodatna strokovna usposabljanja.
Tako nevladne organizacije kot Varuh zaznavajo internet kot prostor komunikacijskih možnosti, pa tudi vse pogostejših zlorab in ugotavljajo pomanjkanje ustreznih državnih in mednarodnih mehanizmov za regulacijo zlorab.
Udeleženci srečanja so izpostavili so tri osrednje generatorje nasilja: revščino (brezposelnost), vse oblike zasvojenosti in diskriminacijo ter poudarili nunost oblikovanja strategije za zmanjševanje nasilja v družbi. Bili so enotni, da se pomanjkanje vizije za ukrepanje na tem področju kaže tudi v neprimerni časovni določitvi razpisov za programe za zmanjševanje nasilja in posledično virov financiranja dejavnosti nevladnih organizacij - kar ogroža delovanje nevladnih organizacij in odvrača mlajše strokovnjake za delo na tem področju.
