Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuhinja poslancem in poslankam predstavila stanje na področju človekovih pravic v Sloveniji

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je s svijimi namestniki Tonetom Dolčičem, Ivanom Šelihom, dr. Kornelijo Marzel in Miho Horvatom sodelovala na seji Državnega zbora, na kateri so obravnavi Letnega poročila za leto 2017 in poročilo Državnega preventivnega mehanizma za leto 2017.

Spomnila je, da se obravnava poročilo za leto 2017, čeprav smo že skoraj konec leta, ko se že pridno piše poročilo za leto 2018. Uvodoma je orisala obsežno delo institucije, ki jo vodi šesto leto. Letno sprejmemo okoli 10.000 klicev obupanih in razočaranih ljudi, ki jim skušamo pomagati. Prejmemo okoli 16.000 različnih dokumentov, v katerih nas ljudje opozarjajo na nepravilnosti in kršitve.

Obravnavamo okoli 4.000 pobud letno. Orisala je spremembo zakona o Varuhu in seznanila poslance, da smo že zaprosili za dodelitev statusa A po Pariških načelih. Veliko smo na terenu in izpeljemo veliko projektov, je dodala.

Opozorila je, da je nujno dobro in odgovorno upravljanje, ne črkobralstvo, ampak služenje ljudem. Nujno je odpraviti vsakršno zavlačevanje. Postopki morajo biti kratki, pri odločanju o pravicah, v sodstvu. Izboljšati je treba medresorsko sodelovanje. Nujno okrepiti nadzorne institucije, da se kršiteljem ne bo splačalo kršiti pravic. Zakone je treba sprejemati strokovno ter z ustreznimi podzakonskimi akti.

Revščina je še vedno prisotna, je povedala in apelirala na poslance, naj tenkočutno odločajo o socialnih pravicah. Omenila je še prizadevanja Varuha na področju etike javne besede. Odprta so še vprašanja prezasedenost zaporov, namestitve oseb  s težavami v duševnem zdravju v posebne socialno-varstvene zavode. Nujni so hitri postopki pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito in skrb za otroke brez spremstva.

»Opozarjamo na vse in vsakogar, ne glede na razlike, ki nas morajo bogatiti, opozarjamo na nediskriminacijo invalidov, narodnih skupnosti in drugih ranljivih skupin,« je dejala.

Pohvalila je hitrost sojenja sodišč in znova apelirala na sodno vejo oblasti, da sodi kvalitetno in nepristransko. Ugotavljala je, da bi ljudje potrebovali neke vrste brezplačno pravno pomoč, ki bi jim pomagala pri prebijanju skozi postopke.
Spomnila je, da je Varuh v njenem mandatu vložil 8 zahtev za oceno ustavnosti, v vlogi amicus curiae se je pridružil na Evropskem sodišču za človekove pravice, na Ustavnem sodišču pa uspel celo z ustavno pritožbo.

Policija se drži navodil tožilstva, včasih jih tudi spodrsne in prav je, da takrat upošteva, kar je ugotovljeno s strani nadzora, je dejala.

Opozorila je na katastrofe na področjih okolja in prostora in na nevključevanje civilne družbe v odločanje o predpisih s področja okolja, kar je treba spremeniti.
Ni stanovanjske strategije, mladi so v tej luči zelo zapostavljeni in to je treba spremeniti, je poudarila. Pohvalila je sprejem zakonodaje na delovno-pravnem področju, vendar je opozorila, da se še vedno ne plačujejo vsem prispevki, niti ljudje niso dostojno plačani, ne spoštuje se zakonodaja, nadzorni mehanizmi so podhranjeni.

Apelirala je na poslance, da dosežejo soglasja pri sprejemanju ustrezne zakonodaje na področju zdravstva. Pohvalila je zastopnike pacientovih pravic in spomnila na odprto vprašanje ureditve paliativne oskrbe.

Ob koncu uvodnega dela je apelirala na poslance, naj odločajo v korist ljudi, in na politiko, da drži obljube, ter se zahvalila vsem za sodelovanje.

Natisni: