Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v četrtek, 5. 2. 2015, skupaj z namestnikom Jernejem Rovškom sodelovala na seji Komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, na kateri so govorili o grožnjah novinarjem.
Parlamentarna komisija je v sklepu obsodila pritiske na novinarje in pozvala pristojne k resni obravnavi groženj zaradi njihovih prispevkov v medijih. V sklepu je predlagala tudi sprejetje zakonodajnih sprememb, ki bi v primeru grožnje omogočile pregon po uradni dolžnosti.
Varuhinja človekovih pravic je na seji povedala, da se Varuh že nekaj časa zavzema za zakonodajne spremembe, ki bi grožnjo opredelile kot predlagalni delikt, saj lahko sedaj da zahtevo za začetek postopka le posameznik torej je vezana na zasebno tožbo. Spomnila je, da se je tudi njena predhodnica dr. Zdenka Čebašek Travnik srečala z grožnjami zaradi njenega dela in jo je tožilstvo napotilo na zasebno tožbo.
Pri Varuhu ugotavljamo, da je v praksi posameznik, ki se obrne na policijo za pomoč v primeru izsiljevanja, groženj (tudi resnih) in drugih oblik ustrahovanja, pogosto nezadovoljen z njenim odzivom ob ugotovitvi, da v tem primeru ne gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, temveč z zasebno tožbo. Posameznik, ki je na primer groženj deležen po elektronski pošti, se lahko sreča s težavo, kako sploh odkriti sto rilca kaznivega dejanja, oziroma mora, če se odloči za pregon, zoper storilca vložiti zasebno tožbo, ki je večkrat nepopolna, saj sam nima možnosti, da bi pridobil vse potrebne osebne podatke o obdolžencu. Na to problematiko smo (delno) opozorili tudi že v Letnem poročilu za leto 2012 (str. 95–96).
Sejo komisije je sklicala njena predsednica komisije Eva Irgl (SDS) zaradi groženj novinarjem Reporterja in Demokracije, ki so se v zadnjem mesecu dni pojavile na spletu, kot tudi nedavno poškodovanje vozila novinarja Financ.
Seje so se udeležili tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, generalni direktor policije Marjan Fank. Ministrica je poudarila, da bi se morali vseh groženj lotevati s standardom ničelne tolerance. Pri tem je odziv policije na grožnje novinarjem, ki smo jim bili priča v zadnjem času, ocenila kot ustrezen. Generalni direktor policije pa je opozoril, da so pristojnosti policije v tovrstnih primerih zelo omejene. Po njegovem mnenju bi zakonodaja morala iti v smeri možnosti pregona tovrstnih deliktov in tudi možnosti nadzora spletnega prostora.
