Svetovalec pri Varuhu Anže Novak se je v torek, 16. 12. 2014, udeležil posveta z naslovom Migracije in človekove pravice - Globalni, nacionalni in lokalni izzivi. V Azilnem domu ga je pripravil Inštitut za afriške študije (IAŠ).
Posveta so se poleg predstavnika Varuha udeležili tujci v azilnem domu, predstavniki različnih nevladnih organizacij (Fridolin, LGBT, Slovenska filantropija, Društvo ODNOS,...), direktor Urada za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve Matjaž Dovžan in direktor Evropske mreže proti rasizmu (ENAR - European Network Against Racism) dr. Michael Privot.
Direktor Urada za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve Matjaž Dovžan je po uvodnem pozdravu podal nekaj splošnih pogledov MNZ v zvezi s pomenom obravnave prosilcev za mednarodno zaščito ter širšim pomenom mednarodne solidarnosti pri skrbi za varstvo človekovih pravic posameznih iskalcev mednarodne zaščite. V razpravi se je zastavilo vprašanje dostopnosti do odvetniških storitev za prosilce za mednarodno zaščito. Pri tem je bil izpostavljen očitek, da prosilci niso deležni neposrednega stika z odvetniki, vendar imajo možnost pravnega svetovanja le prek telefonskega pogovora. Direktor urada Dovžan je v zvezi s tem opozoril na aktivnost MNZ pri omogočanju pravnega zastopanja za prosilce za mednarodno zaščito. Po njegovih besedah je Slovenija v zadnjem obdobju sprejela ukrepe in namenila sredstva za zagotovitev brezplačne pravne pomoči za prosilce za mednarodno zaščito.
Anže Novak, ki se pri Varuhu ukvarja s področjem tujcev, je udeležence seznanil s primerom kosovskih romov, ki v Sloveniji prosijo za mednarodno zaščito, in o katerem je varuhinja prav v času trajanja posveta govorila s kosovskim kolegom Samijem Kurteshijem, ki se je s svojo delegacijo mudil na dvodnevnem obisku pri Varuhu človekovih pravic RS.
Poudaril je, da je za varstvo človekovih pravic in učinkovitost priporočil Varuha potrebna visoka demokratična kultura, za katero smo odgovorni vsi. Zato je pozval vse prisotne predstavnike civilne družbe na aktivno opozarjanje na kršitve, ki jih pri svojem delu zaznajo, saj bodo le na ta način vprašanja glede kršitev človekovih pravic, dobila tudi zadostno težo in medijsko pozornost, ki lahko pomaga pri zagotavljanju varstva človekovih pravic.
Predstavnik Društva LGBTR Mitja Blažič je predstavil primer posameznika, ki mu je društvo pomagalo v postopku pridobivanja mednarodne zaščite, ker bi ob vrnitvi v državo izvora, bil izpostavljen hudi kršitvi človekovih pravic zaradi svoje spolne usmerjenosti.
Direktor ENAR-ja dr. Michael Privot pa je predstavi pogled ENAR-ja na možnosti v kreiranju migracijske politike v Evropi. Med drugim je predlagal njeno prilagoditev v smeri razvijanja osebnih potencialov, ki ga imajo migranti. Po njegovem mnenju bi bila perspektivna smer razvoja migracijske politike v odpiranju poslovnih priložnosti in spodbujanju podjetništva za migrante. Na ta način bi na eni strani reševali problem odvisnosti migrantov od nacionalnih socialnih pomoči in hkrati ustvarjali dodano vrednost za lastno gospodarsko rast.
Predstavnik Slovenske filantropije je izpostavil problem delavcev migrantov in zaposlovalnih agencij, ki brez preverjanja delovnih pogojev izpostavljajo delavce različnim oblikam izkoriščanja, ki v prepogostih primerih dosega stopnjo trgovine z ljudmi. Opozoril je tudi na primer, ki je nedavno razburjal slovensko javnost v zvezi z mladoletno sestro osebe, ki uživa mednarodno zaščito pri nas in potencialnimi spremembami zakonodaje in na splošno v zvezi s problematiko združitve družinskih članov z osebami, ki jim je v Slovenija priznan status begunca oziroma osebe s subsidiarno zaščito. Pohvalil je Svet za vključevanje tujcev, ki ga po novi ureditvi morajo sestavljati tudi trije predstavniki priseljencev.
Predstavnik nevladne organizacije Fridolin je predstavil delo društva s posamezniki v Azilnem domu, ki skrbi za celostno obravnavo oseb s statusom mednarodne zaščite, od vzgoje otrok, do spremljanja posameznikov, po podeljenem statusu v zvezi z integracijo v slovensko družbo.
