Pobudnik, ki je menil, da je bil oškodovan zaradi postopanja prekrškovnega organa, je na Državno pravobranilstvo RS (pravobranilstvo) naslovil odškodninski zahtevek. Na poziv pravobranilstva je svoj zahtevek dopolnil, vendar nadaljnjega odziva pravobranilstva ni bil deležen. Tudi na vlogo, s katero je pravobranilstvo prosil za podatek, kako se predmetna zadeva odvija, ni prejel odgovora, zato je prosil za posredovanje Varuha človekovih pravic RS (Varuh).

Državna pravobranilka, ki je zadevo obravnavala, je na poizvedovanje Varuha sporočila, da je pravobranilstvo odškodninski zahtevek pobudnika prejelo 17. 8. 2011. Državna pravobranilka ga je posredovala organu, na kršitev katerega se je zahtevek nanašal (Generalna policijska uprava RS), ki se je do tega zahtevka opredelilo šele po urgiranju pravobranilstva 18. 11. 2012. Pravobranilstvo je nato pobudnika (šele) 31. 1. 2012 pozvalo, da pošlje specifikacijo odškodninskega zahtevka. To je pobudnik posredoval pravobranilstvu 7. 2. 2012. Državna pravobranilka je še sporočila, da je 11. 10. 2012 pravobranilstvo prejelo urgenco pobudnika, 29. 10. 2012 pa tudi dopis Varuha. Potrdila je, da so navedbe pobudnika sicer točne, vendar je za reševanje te zadeve porabila več časa, kot je sicer predvideno, saj je podvomila o verodostojnosti nekaterih predloženih listin. Hkrati je sporočila, da bo pobudniku nemudoma sporočila, do povrnitve katerih stroškov in v kakšni višini je upravičen. To ponudbo je pobudnik, kot je sporočil, tudi prejel, posredovana pa je bila z dopisom pravobranilstva (šele) z dne 12. 11. 2012.

Po mnenju Varuha pravobranilstvo v izpostavljenem primeru pobudniku ni nudilo zadovoljivega odziva. Tako je potrebovalo več kot pet mesecev zgolj za to, da ga je pozvalo k specifikaciji njegovega odškodninskega zahtevka. Po prejemu le-te pa mu je poravnalno ponudbo posredovalo po več kot devetih mesecih in šele potem, ko je za obravnavanje njegovega zahtevka urgiral tudi Varuh. V skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra) bi moralo državno pravobranilstvo čimprej, najkasneje pa v 30 dneh, pobudnika ustrezno obvestiti o stališču do vloženega odškodninskega zahtevka. V primeru doseženega sporazuma bi nato z njim moral skleniti poravnavo. Tako bi po mnenju Varuha lahko ravnalo pravobranilstvo tudi v izpostavljenem primeru, saj državna pravobranilka ni navedla nobenega utemeljena razloga za njeno pozno odzivanje. Četudi je podvomila v verodostojnost predloženih listin, očitno ni sprožila nobenega postopka, od izida katerega bi bila odvisna končna odločitev pravobranilstva, kakršna je bila nazadnje pobudniku vendarle posredovana. 6.0-35/2012