Namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih, ki po izteku mandata varuhu človekovih pravic Petru Svetini od 24. februarja 2025 vodi institucijo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) in namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc, sta danes, 16. julija 2025 predsednici Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urški Klakočar Zupančič predala Letno poročilo Varuha za leto 2024. Ob tej priložnosti sta ji izročila tudi Letno poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM).
V izjavi za javnost je namestnik Šelih poudaril, da se je število obravnavanih zadev v primerjavi s preteklim letom nekoliko povečalo – skupno jih je bilo 6.288. »V ospredju poročila ostajajo pozivi k učinkovitejšemu delovanju državnih organov, večjemu spoštovanju pravic ranljivih skupin in odpravljanju dolgoletnih sistemskih pomanjkljivosti,« je izpostavil.
Kot je dejal, poročilo jasno kaže, da so spremembe na bolje – zlasti na področju človekovih pravic – pogosto prepočasne in jih ovira pomanjkanje političnega ter strokovnega dialoga. »Za uresničitev priporočil Varuha pa seveda ni dovolj le volja za pogovor, temveč je ključna politična volja za nujne sistemske spremembe in spoštovanje človekovih pravic v konkretnih situacijah,« je opozoril.
Ob tem se je dotaknil tudi pomena legitimnega vodstva neodvisnih državnih institucij. Izpostavil je zaskrbljenost, da institucija že več kot štiri mesece deluje brez predstojnika s polnim mandatom, kar je označil kot alarmantno. »Takšno stanje zmanjšuje avtoriteto institucije, strateško usmeritev in sposobnost odzivanja na kompleksne družbene izzive, predvsem pa slabi njeno prepričljivost pri opozarjanju na kršitve človekovih pravic,« je dejal.
Dodal je, da je Varuh v nepopolni sestavi prisiljen v pretežno reaktivno delovanje, kar zmanjšuje njegov vpliv in ustvarja resno vrzel v sistemu spodbujanja in varovanja človekovih pravic. Dolgotrajna institucionalna negotovost slabi legitimnost institucije in na dolgi rok zagotovo spodkopava tudi zaupanje javnosti, ki je za delovanje neodvisnih institucij ključno.
Šelih je posebej opozoril, da se vse to dogaja v času, ko se Varuh pripravlja na reakreditacijo pri Globalnem zavezništvu nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI). »Status A po Pariških načelih, ki ga je Varuh pridobil leta 2022 po več kot dvajsetletnih prizadevanjih, pomeni najvišjo mednarodno potrditev neodvisnosti in učinkovitosti. Dolgotrajno stanje brez imenovanega predstojnika pa lahko ogrozi pogoje za ohranitev tega statusa in s tem tudi ugled Slovenije,« je poudaril.
Med glavnimi poudarki, ki izhajajo iz letnega poročila institucije za preteklo leto, je izpostavil predvsem počasno uresničevanje Varuhovih priporočil in opozoril, da brez sodelovanja vseh deležnikov in zavedanja, da mora biti človek v središču odločitev, ter resnega političnega pristopa ni mogoče doseči sistemskih sprememb.
Kot je dejal, je institucija Varuha v letu 2024 obravnavala 3.137 pobud in ugotovila 174 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (opredeljenih v Ustavi RS) ali druge nepravilnosti (kršitev načela pravičnosti in dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopka ali očitna zloraba oblasti po ZVarCP). Državnim organom, organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil je Varuh v letu 2024 podal skupaj 95 novih priporočil za odpravo kršitev in nepravilnosti.
Organi in institucije še vedno najpogosteje kršijo načelo dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačujejo postopke, kršijo enako varstvo pravic in se ne zmenijo za enakost ljudi pred zakonom. Varuh se še zmerom prepogosto srečuje s kršitvami pravice do socialne varnosti in zdravstvenega varstva ter kršitvijo 2. člena Ustave, da je Slovenija pravna in socialna država. Zaskrbljen je zaradi kršitev pravic invalidov in otrok.
Med organi z največ ugotovljenimi kršitvami izstopajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (19 kršitev), Ministrstvo za zdravje (13), lokalne skupnosti in sodišča (po 11), zavodi za prestajanje kazni zapora (10), policija (9), Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (7), Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (vsako po 6).
Posebej zaskrbljujoče je stanje na področju socialne varnosti in invalidnosti, kjer Varuh znova opozarja na dolgotrajne postopke, kadrovsko podhranjenost in počasno preobrazbo modela obravnave invalidnosti iz medicinskega v socialnega. Pričakuje tudi, da bo vlada v najkrajšem času uredila vprašanje dostopnosti grajenega okolja za fizično in senzorno ovirane osebe, delo jo čaka tudi še na področju osebne asistence. Dogajanje na področju zdravstva je v letu 2024 dodatno obremenila stavka zdravnikov, pravico do zdravja pa še vedno ogrožajo pomanjkanje osebnih zdravnikov, dolge čakalne dobe ter slaba dostopnost do specialistične oskrbe, zlasti na področju pediatrije in otroške psihiatrije.
Starejši so prepogosto potisnjeni na rob dostojne obravnave; domovi za starejše se soočajo s kadrovskim kolapsom, deinstitucionalizacija ostaja v veliki meri neuresničena, akutno pa je tudi pomanjkanje kadrovskih in prostorskih kapacitet za osebe, ki potrebujejo zdravstveno nego in oskrbo po zaključeni hospitalizaciji. Na ureditev čaka tudi področje oskrbovanih stanovanj. Varuh ponuja v razmislek vzpostavitev instituta zaupnika starejših.
Pri skrbi za pravice otrok Varuh zaznava slabe prostorske razmere v šolah s prilagojenim programom in težave s prilagoditvami v izobraževalnem procesu za otroke s posebnimi potrebami. Skrbijo otežen dostop do pediatrov in drugih specialistov ter pomanjkljivosti v institucionalni zaščiti otrok brez spremstva. Odmevne so bile tudi pobude, ki so opozarjale na težave pri odločanju o varstvu in vzgoji otrok, prešolanju ter drugih vprašanjih, pomembnih za otrokov razvoj, leto 2024 pa je tudi pri delu Varuha zaznamovalo pereče vprašanje medvrstniškega nasilja in pozivi k ustreznejšemu pristopu pri naslavljanju te problematike v šolskem okolju in izven njega.
Zaskrbljujoče so tudi razmere na področju tujcev, kjer se pojavljajo sistemske zamude v upravnih postopkih, ki so pogosto dolgotrajni in dodatno oteženi zaradi kadrovske podhranjenosti. Na področju pravosodja Varuh med drugim izpostavlja potrebo po odpravi zaostankov na Upravnem sodišču ter še vedno po večji dostopnosti brezplačne pravne pomoči.
V številnih občinah še vedno niso uresničene pravice pripadnikov romske skupnosti, kar pa ne gre enačiti z varstvom pred sleherno odgovornostjo za protipravno dejanje. Varuh opozarja tudi na diskriminacijo pri uporabi madžarskega in italijanskega jezika v notarskih postopkih. Na področju pravic LGBTIQ+ oseb Varuh znova poudarja nujnost sprejema zakona o pravnem priznanju spola ter poziva k imenovanju nosilca zakonodajne pobude, ki bi ustrezno naslovil to problematiko.
Med okoljskimi vprašanji poročilo Varuha izpostavlja dolgotrajne gradbene postopke, težave zaradi uporabe individualiziranih kurilnih naprav in hrupa, med drugim tudi zaradi nočnega miniranja ob gradnji drugega tira.
Varuh je v letu 2024 zabeležil tudi nekaj odmevnih uspehov pri varovanju pravic in svoboščin.
Ustavno sodišče je maja 2024 pritrdilo Varuhu in razveljavilo 18. a člen Zakona o finančni upravi glede uporabe tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga (GPS sledilne naprave) pri opravljanju finančne preiskave. Aprila letos je Ustavno sodišče pritrdilo tudi Varuhu in razveljavilo 10.b člen Zakona o tujcih, ki je opredeljeval ukrepanje v kompleksni krizi na področju migracij.
Decembra 2024 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi X in drugi proti Sloveniji pritrdilo Varuhu glede kršitve pravice do naravnega sodnika v javno odmevnem primeru odvzema treh otrok. Poudarilo je, da morajo biti merila za dodeljevanje zadev pregledna in vnaprej določena. ESČP je v celoti podprlo Varuhova stališča, ki so jih domača sodišča prezrla. Slovenija je bila zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja in družinskega življenja obsojena tudi na izplačilo pravičnega zadoščenja.
Varuh je dosegel tudi popravo stanovanjskega razpisa nepremičninskega sklada, ki je neupravičeno izključeval invalide, čeprav so bila stanovanja formalno dostopna. Uspel je s priporočilom, naj stroka vse porodnice v vseh porodnišnicah obravnava enako pri ravnanju s placento in to uredi z poenoteno zakonodajo, prav tako morajo odslej bolnišnice poenotiti obveščanje patronažnih služb po odpustu porodnic, da ne bi prihajalo do tragičnih primerov smrti novorojenčkov, kot se je zgodil v Prekmurju.
Namestnik Šelih se je ob predaji poročil na kratko dotaknil še delovanja Državnega preventivnega mehanizma, ki ga vodi. Ta je v letu 2024 opravil 72 obiskov krajev odvzema prostosti, od tega večino brez predhodne najave. V devetih primerih je preverjal uresničevanje priporočil iz preteklih obiskov, večina od 294 podanih priporočil pa je bila sprejetih. DPM ugotavlja, da so se bivalne razmere in ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost izboljšali, dobro je tudi sodelovanje z nevladnimi organizacijami in strokovnjaki pri izvajanju pooblastil.
Letno poročilo Varuha za leto 2024
