Ljubljana, 06. julija (STA) - Državni svet podpira predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj naj bi preprečil nadaljnje slabšanje socialnega položaja upokojencev in zaostajanje rasti pokojnin za rastjo plač. Državni svetniki imajo sicer na predlagano besedilo nekaj pripomb, ki se večinoma nanašajo na sestavo sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Državni svetniki so podprli tudi posebno poročilo varuha človekovih pravic o problematiki izbrisanih in znova pozvali vlado in državni zbor, naj storita vse, da se bo položaj izbrisanih ustrezno uredil.
DS tudi želi, da bi predlog pokojninskega zakona soglasno podprl tudi ekonomsko-socialni svet in odločno zavrača očitke nekaterih ekonomistov, ki nasprotujejo sprejemu zakona, ker menijo, da bo povečal proračunski primanjkljaj, ogrozil sprejem evra in povzročil sesutje javnega finančnega sistema. DS meni, da je naloga vlade in pristojnih ministrstev, da zagotovi pogoje za gospodarsko rast ter vzpostavi nadzor nad rednim in pravilnim obračunavanjem in vplačevanjem prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Državni svetniki so se seznanili tudi s pripombami varuha človekovih pravic o nujnosti zakonske ureditve obveze delodajalcev za vplačevanje obveznih prispevkov zaposlenim in obveze ZPIZ, da vzpostavi evidence o vplačanih prispevkih. DS se z varuhovimi pripombami strinja in obžaluje, da jih predlog zakona ne vsebuje. Državni svetniki so sicer znova opozorili na problematiko plačevanja prispevkov in druge nedoslednosti, ki jih je treba odpraviti in zagotoviti preglednost in doslednost izvajanja sprejetih zakonov.
V mnenju, ki so ga sprejeli svetniki, opozarjajo tudi na sestavo sveta zavoda, kjer bi delodajalci in delojemalci imeti več predstavnikov. Državne svetnike tudi moti, da ima vlada z imenovanjem desetih članov sveta preveč pristojnosti. DS tako predlaga, naj se v zakonu natančno definira, da v svetu zavoda uporabnike zastopa pet članov reprezentativne organizacije upokojencev.
DS se je strinjal z varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom, da dolgotrajna obravnava problema izbrisanih meče slabo luč na Slovenijo kot pravo državo. Slovenija mora namreč upoštevati načela pravne države in odločbe ustavnega sodišča, ki je nakazalo na problematiko izbrisanih.
Prvotni sklep državnega sveta se je sicer glasil, da državni svet poziva vlado in državni zbor, naj položaj izbrisanih uredita v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Na predlog interesne skupine lokalnih interesov pa so državni svetniki sprejeli dopolnilo, s katerim so zahtevo po spoštovanju odločbe ustavnega sodišča umaknili.
