Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Omejevanje pravic s pravilniki po Varuhovem mnenju ni dopustno

Pobudnik je Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) predstavil problematiko dodatne fizične pomoči za otroke s posebnimi potrebami, ki tako pomoč potrebujejo. Navedel je, da je njegov sin z odločbo o usmeritvi usmerjen v posebni program vzgoje in izobraževanja. Čeprav je strokovna komisija za usmerjanje v strokovnem mnenju zapisala, da deček potrebuje spremljevalca za nudenje fizične pomoči, je pristojni upravni organ izdal odločbo, v kateri ta pravica ni določena, z obrazložitvijo, da bi bilo to v nasprotju s predpisi. Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči namreč v 3. členu zagotavlja pravico do fizične pomoči le tistim otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v določene programe, med temi pa ni posebnega programa. Pobudnik je prepričan, da nekatere določbe pravilnika nimajo ustrezne zakonske podlage.

Pobudnikove trditve smo preverili v določbah veljavnih predpisov in ugotovili, da so njegove navedbe utemeljene. Zato smo Ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) posredovali mnenje, da je izvirno določanje pravic in dolžnosti pravnih subjektov izključno vsebina zakona. Uredbe vlade, pravilniki ministrov in drugi podzakonski akti lahko določajo le način izvrševanja zakonskih določb in njihovo izvedbo. Podzakonski akti torej ne morejo preseči zakonsko določenih norm, a v pravilniku se je zgodilo prav to. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOP) možnost fizične pomoči določa v 10. členu, kjer pa ta pomoč ni omejena s posamezno vrsto vzgojno-izobraževalnega programa niti ZUOPne daje pooblastila, da se to vprašanje lahko reši v podzakonskem predpisu (v pravilniku, normativih in standardih za izvajanje programov).

V odgovoru je ministrstvo v celoti zavrnilo Varuhovo kritiko, da so s pravilnikom, torej brez zakonske podlage, omejili pravico otrok do spremljevalca. Prepričani so, da je zdajšnja rešitev, po kateri se v šoli ali zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja, sistemizira delovno mesto varuha – negovalca na šest učencev, optimalna in omogoča maksimalno fleksibilnost razporejanja varuhov – negovalcev glede na potrebe v posameznih oddelkih. Menijo, da je taka ureditev nujna zaradi vrste in stopnje primanjkljaja, ovire oziroma motnje, ki jo ima posameznik v omenjenem vzgojno-izobraževalnem programu. Pristojni torej v celoti zavračajo Varuhovo mnenje, da so z določbami pravilnika presegli zakonske norme in pravico neupravičeno omejili.

Varuh se s pojasnilom MŠŠ ne more strinjati. Pričakujemo, da bodo veljavni predpisi popravljeni oziroma dopolnjeni tako, da bodo omogočali enako obravnavanje vseh skupin otrok, ki imajo enake težave – ne glede na to, katero vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir oziroma motenj imajo, v kateri program so usmerjeni ali v kateri instituciji se izobražujejo. 11.4-2/2009

Natisni: