Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v sredo, 24.1.2018 z generalnim sekretarjem Kristijanom Lovrakom, direktorico strokovne službe Martino Ocepek in svetovalko Varuha Liano Kalčina sestala z generalno sekretarko Vlade RS mag. Lilijano Kozlovič, njeno namestnico Snežano Džidić in sekretarko v Kabinetu mag. Barbaro Peternelj.

Pozornost so posvetili pregledu uresničevanja priporočil Varuha in Državnega zbora RS iz Letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2016. Ugotovili so pomemben napredek pri urejanju vrste odprtih vprašanj, na katere je Varuh opozoril in s priporočili predlagal njihovo ureditev. Nekatera ministrstva sicer ocenjujejo, da spremembe niso potrebne. Varuh pa vztraja pri uresničitvi vseh, ker izhajajo iz kršitev človekovih pravic in svoboščin, ugotovljenih ob obravnavi pobud in širših vprašanj. Podrobnejši pregled trenutnega stanja bo v kratkem pripravila Vlada RS z vmesnim poročilom o uresničevanju priporočil.  

Varuhinja je opozorila na nerazumno odlašanje ratifikacije tretjega Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah, ki omogoča otrokom, skupinam otrok oziroma njihovim zastopnikom, ki trdijo, da je država kršila otrokove pravice, da vložijo pritožbo na Odbor Združenih narodov za otrokove pravice. Medresorsko iskanje rešitev za še odprta vprašanja poteka predolgo. Generalna sekretarka je zagotovila, da bodo pospešili postopke, da bi do ratifikacije čim prej prišlo.

Varuhinja je opozorila na vrsto odprtih vprašanj, ki jih je Varuh predstavil v Posebnem poročilu o kršitvah človekovih pravic oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem nastanjevanju In obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. Dobila je zagotovilo, da so problemi na načelni ravni ustrezno obravnavani v Predlogu Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je v obravnavi na vladi, sestavni del resolucije so tudi akcijski programi, ki naj bi prispevali k rešitvi problemov, na katere opozarja Varuh.

Pozornost so namenili več let trajajočim nedopustnim zaostankom pri reševanju pritožb, ki jih prejemajo na Ministrstvu za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na problem Varuh neuspešno opozarja že nekaj let, saj prejema pobude posameznikov, ki očitajo dolgotrajno odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zadevah uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Kljub naporom ministrstva se njihovo število povečuje. Z dodatnimi odobrenimi zaposlitvami na ministrstvu se bodo z njimi uspešnejše spopadli, vendar je treba istočasno raziskati, zakaj sploh prihaja do povečanja števila pritožb in najprej odpraviti morebitne sistemska vprašanja.
Varuh že več let opozarja na pomen sodelovanja državljanov v postopkih sprejemanja predpisov. Temu vprašanju je namenil posebno pozornost na četrti mednarodni konferenci Okolje in človekove pravice: Sodelovanje javnosti v okoljskih zadevah, ki je bila 15. septembra 2017 in izdal  posebno publikacijo - zbornik prispevkov udeležencev. Na konferenci so udeleženci ugotovili, da je sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov na področju okolja v praksi prepogosto le formalno. Pripravljavci predpisov velikokrat poskrbijo le za to, da formalno zadostijo zakonskim normam glede sodelovanja javnosti, vsebinskemu opredeljevanju do pripomb in njihovemu upoštevanju pa se izognejo. Civilna in strokovna javnost sta v postopke priprave predpisov pogosto vključeni prepozno in niso zagotovljene kakovostne in celovite informacije.  Generalna sekretarka je zagotovila, da bodo proučili možnost vključitve teh vprašanj v programe izobraževanj Upravne akademije Ministrstva za javno upravo, da bi javni uslužbenci imeli znanja in kompetence kakovostnejšega in pravočasnega sodelovanja z različnimi javnostmi pri pripravi predpisov.

Varuhinja je z zadovoljstvom sprejela informacijo o pripravi celovitejših ukrepov za reševanje bivanjskih razmer Romov, tudi dostopa do pitne vode. Prizadevanja Varuha so v zvezi s tem usmerjena tako na lokalno, kot tudi na državno raven. Varuh je ob obravnavi pobud županom občin, ki so v skladu z zakonodajo odgovorni za pravno in komunalno ureditev naselij, predlagal ureditev romskih naselij, vendar je bil pri tem večkrat neuspešen. Generalna sekretarka je zagotovila, da bodo sprejete pravne podlage za to, da bi v primeru nesprejetja ukrepov s strani lokalnih oblasti tem izvršitev naložili državni organi z odločbo.