Prvi odstavek 48. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (PIKZ) določa, da mora zavod za prestajanje kazni zapora (zavod) obsojencem v nujnih primerih takoj priskrbeti zdravniško pomoč. Kaj je "nujen primer" in kdo odloči o tem, ali gre za nujen primer ali ne, pa PIKZ ne določa posebej.
Varuh je ob svojem delu, največkrat pa ob izvrševanju svojih pooblastil, ki jih ima kot Državni preventivni mehanizem, sicer že večkrat naletel na pritožbe zaprtih oseb, da niso bile odpeljane k zdravniku, čeprav so zanj prosile, vendar teh navedb vselej ni mogoče potrditi ali ovreči. Varuh ob svojih obiskih v zavodih, pa tudi drugače, opozarja na dolžnost zagotavljanja zdravniške oskrbe zaprtim osebam tudi v času, ko zdravstveno osebje v zavodih ni prisotno. Med drugim se je te problematike dotaknil v svojih pripombah na osnutek novega PIKZ, ki naj bi nadomestil sedaj veljavnega, ki ga je posredoval Ministrstvu za pravosodje, ko je zapisal: "Menimo, da bi bilo nujno, da bi obravnavni pravilnik poudarjal pravico obsojencev do dostopa do zdravnika. Pripominjamo, da sicer CPT zahteva, da mora biti zapornikom med prestajanjem kazni zapora ob vsakem času omogočen dostop do zdravnika, ne glede na to, kakšen je način izvrševanja zaporne kazni v primeru konkretne osebe. Sistem zdravstvene oskrbe naj bi bil organiziran tako, da je mogoče zapornikovi zahtevi po pogovoru z zdravnikom ugoditi brez nepotrebnega odlašanja. Zapornikom bi moral biti omogočen tudi zaupen dostop do zdravstvene službe, na primer preko sporočila v zaprti in zapečateni kuverti. Zaporniški pazniki pa naj ne bi pregledovali zahtev po posvetu z zdravnikom. Predlagamo, da te zahteve poudari tudi obravnavani pravilnik."
Konkretneje smo se s problemom zagotavljanja zdravstvene oskrbe v zavodu soočili tudi ob reševanju pobude obsojenke, ki se je na Varuha obrnila, ker ji zavod ni omogočil zdravniškega pregleda po konfliktu s soobsojenkami kljub temu, da sta zanj prosili obe z mamo. Kot je sporočila UIKS, je bil zavod sicer seznanjen s konfliktom med obsojenkami in s kasnejšimi navedbami pobudnice, da ima različne zdravstvene težave, kot so "buške po glavi od domnevnih udarcev obsojenk, pretres možganov od padca prejšnjega dne, slabost, vrtoglavico in podobno, vendar pa dejansko na njej ni bilo opaznih nobenih znakov, ki bi te navedbe potrjevale". Tako "pristojni v zavodu" niso ugotovili, da bi bila izkazana potreba po tem, da se obsojenki nudi nujna medicinska pomoč. Kot je bilo preverjeno, s "pristojnimi v zavodu" UIKS ni imela v mislih zdravnika, saj ga v kritičnem času ni bilo v zavodu niti ni bila obsojenka (pobudnica) do zdravnika odpeljana.
Varuh je takšno ravnanje zavoda grajal, saj je takojšen obisk še toliko bolj potreben v primeru, ko zaprta oseba zatrjuje kakršnekoli poškodbe. Le zdravnik lahko namreč potrdi oziroma ugotovi nastanek poškodb ter oceni, ali bi te lahko bile povzročene na način, kot se to zatrjuje. Ob tem pa ni nujno, da so poškodbe vidne, saj so poškodbe lahko (laičnim očem) tudi skrite. To, da zaprto osebo v takšnem primeru v najkrajšem času pregleda zdravnik, pa je ne nazadnje v večini primerov tudi v korist zavodu, oziroma njegovim odgovornim osebam, saj se tako lahko lažje razbremenijo svoje odgovornosti, zlasti ob morebitnih kasnejših očitkih o nepravilnem ravnanju
Kljub temu, da PIKZ ne določa posebej, kaj se šteje kot "nujen primer" in kdo lahko presojo, ali gre za nujen primer ali ne, sploh sprejme, je po mnenju Varuha nujen primer vsaka izražena potreba zaprte osebe po zdravstveni pomoči, predvsem pa v primeru, če ob tem zatrjuje kakršnekoli poškodbe. Ocene, ali gre za nujen primer ali ne pa ne more v nobenem primeru sprejeti oseba, ki ni zdravnik, torej tudi ne pravosodni policist, ki je usposobljen (le) za nudenje prve pomoči. V zavodih bi zato morala biti zgoraj povzeta zahteva CPT, da mora biti zapornikom med prestajanjem kazni zapora ob vsakem času omogočen dostop do zdravnika, dosledno spoštovana. 2.2-45/2015
