Varuh človekovih pravic

Zagovorništvo otrok v dolgotrajnih sporih med staršema

Varuh pri pobudah za postavitev zagovornika otroku pogosto obravnava primere, ko otroci sodelujejo v sodnih postopkih mnogo prepogosto za njihovo starost in zrelost.

V enem od primerov je oče 12-letnega fanta že četrtič v njegovem življenju v šestih letih po razvezi vložil na sodišče predlog za določitev stikov, spremembo stikov in nazadnje za odvzem roditeljske pravice mami, ker stiki očeta s sinom najprej niso potekali na način in v obsegu, kot je želel oče, z leti pa so se stiki prekinili.

Deček je bil glede odnosa in stikov s staršema na centru za socialno delo že vsaj trikrat v tem času, prvič je imel zagovornika otroka pri sedmih letih in že takrat je povedal, da si stikov z očetom ne želi. Razlogi so bili predvsem v nekaterih slabih izkušnjah z očetom, ki jih je zaupal zagovornici in je bilo z njimi seznanjeno sodišče.

Tudi mnenje sodnega izvedenca je takrat bilo, da stiki ne morejo potekati brez škode za otroka, zato so se določili stiki pod nadzorom centra, vendar so tudi ti kmalu prenehali, ker so otroku povzročali veliko stisko. Mnenje izvedenca je bilo, da otrokovo vedenje ustreza osebi, ki je doživela travmatično izkušnjo, čeprav vzroka za to ni mogel jasno opredeliti. Sodišče stikov ni določilo.

Oče je po daljšem času brez stikov vložil nov predlog za določitev stikov, družina pa se je vključila v psihoterapevtsko obravnavo, ki prav tako ni bila uspešna. Z dečkom so znova opravili pogovor na centru za socialno delo, kjer so lahko ugotovili, da  otrok zaradi večletnih nasprotovanj med staršema kaže izrazite znake stiske in porušenega občutka varnosti. Otrok je povedal, da se očeta boji in da ga je strah izgube matere. Bil je jezen na institucije in različne strokovnjake, ker je svoje mnenje glede stikov z očetom že tolikokrat izrazil, pa ga to vedno znova sprašujejo.

V zadnjem sodnem postopku za odvzem roditeljske pravice mami se je sodišče obrnilo na Varuha s prošnjo za ponovno postavitev zagovornika otroku, ker sta se tako strinjala tudi starša. Sodišče smo obvestili, da zagovornika otroku ne bomo postavili samo zato, ker sta se s tem strinjala starša, temveč bomo o tem vprašali tudi danes dvanajstletnega fanta. Sodišče je naše mnenje upoštevalo, prav tako pa tudi željo fanta, da se z zagovornico sreča po poletnih počitnicah.

Po dogovoru z mamo se je z njim srečala zagovornica, ki jo je fant spoznal že pred petimi leti. Ohranil jo je v dobrem spominu, še vedno ji je zaupal, čeprav v vmesnem času nista imela stikov. Pripravljen ji je bil znova prisluhniti, kaj je zagovorništvo in kaj lahko od njega pričakuje, poleg tega pa ga je tudi seznanila s tem, kakšen postopek teče na sodišču.

Fant nad zagovorništvom ni bil navdušen, vseeno pa je bil pripravljen, da se z zagovornico še nekajkrat sestane, da bo oblikoval svoje mnenje za sodišče glede odnosa in stikov s staršema. Fant je izrazil željo, da se v prisotnosti zagovornice pogovori tudi s sodnikom in njegovi želji je bilo ugodeno.
Razumemo lahko obup očeta zaradi dejstva, da je sin stike z njim zavračal, opozoriti pa želimo na položaj mld. otroka, ki je bil od šestega do dvanajstega leta že štirikrat nehote in ne po svoji krivdi vpleten v sodne spore med staršema.

Kakšne posledice lahko utrpi otrok ob odraščanju v takšnem okolju, si ne upamo napovedati, vsekakor pa je odgovornost odraslih, da otroka kar se da zavarujejo pred škodljivim ravnanjem staršev, kar dolgotrajno neurejeni stiki otroka z obema staršema zagotovo so.

Tudi zagovornik v takšnem primeru za otroka lahko povzroči dodatni stres, zato je potrebna posebna previdnost glede tega, kdaj in v kakšnih okoliščinah institucije želijo, da se otroku postavi zagovornik.
Varuh ne postavi zagovornika otroku le na podlagi želje sodišča ali soglasja obeh staršev. Ključno je, da je z zagovornikom pripravljen sodelovati otrok, saj je njegova pravica, da izrazi svoje mnenje, ni pa to njegova dolžnost.

Fant je v neformalnem pogovoru s sodnikom in ob prisotnosti zagovornice pojasnil razloge za zavračanje stikov in sodišče je odločilo, da ni razlogov za odvzem roditeljske pravice mami. Mnenje otroka je bilo torej v tem primeru slišano in tudi upoštevano.

Želimo si, da bi oče in otrok s pomočjo ustreznih strokovnjakov in mame po več letih znova vzpostavila stike, ki bi bili v korist otroku in zadovoljstvo vseh. V nasprotnem primeru je pred fantom še šest let do polnoletnosti, ki verjetno ne bodo minila brez novih sodnih postopkov.

Natisni: