Pobudnik se je obrnil na Varuha človekovih pravic RS (Varuh), ker sta mu bila v izvršilnem postopku na okrajnem sodišču v Ljubljani (opr. št. Ig 3475/1996) blokirana dva (oba) transakcijska računa. Pri tem je navedel, da sam ni dolžnik, ampak neka druga fizična oseba, s katero ima skupno le osebno ime. O tem je (po devetih dneh od blokade računov) z dopisom obvestil izvršilno sodišče, vendar se sodišče na njegov dopis v več kot mesecu dni ni odzvalo.

Pri izvršilnem sodišču smo opravili poizvedbo o tem, kako je obravnavalo pobudnikov dopis. Iz odgovora sodišča smo razbrali, da se je res zgodila nepravilnost, ki jo je zatrjeval pobudnik. Sodišče je bilo o tem obveščeno ne samo s strani pobudnika kot dolžnika, ampak tudi upnika. Ta je v svoji vlogi sodišču pojasnil, da je pristojnemu davčnemu uradu poslal poizvedbo o davčni številki dolžnika, organ pa mu je izdal potrdilo o davčni številki za osebo z enakim imenom, ki pa ni dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku. Na podlagi teh napačno posredovanih podatkov je upnik predlagal sodišču rubež na dva transakcijska računa osebe, ki ni bila dolžnik v tem postopku, zato je sodišče tudi prosil, naj obe banki obvesti o pomoti in odredi preklic rubeža za navedeni TRR-številki.

Pobudo smo šteli za utemeljeno, saj je sodišče tako vlogo našega pobudnika kot upnika v sodnem postopku očitno obravnavalo šele po Varuhovem posredovanju. Čeprav je bilo o storjeni napaki obveščeno, je namreč šele tri delovne dni po naši poizvedbi bankama naložilo, naj ustavita izvršbo in odblokirata pobudnikova transakcijska računa.

Nedopustno je, da je moral pobudnik čakati na sprostitev neupravičeno blokiranih transakcijskih računov še toliko časa po tem, ko je o tem obvestil sodišče (kar je storil tudi upnik!). Za nesprejemljivo smo označili tudi ravnanje davčnega urada, ki je na poizvedbo o davčni številki dolžnika izdal potrdilo o pobudnikovi številki, čeprav je imel s pravim dolžnikom skupno le osebno ime. 6.4-183/2009