Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Neupravičeno zaračunavanje stroškov postopka



Ob obisku Doma starejših občanov Polde Eberl Izlake (Dom) v okviru nalog državnega preventivnega mehanizma smo bili seznanjeni, da Okrajno sodišče v Trbovljah Domu na podlagi predloga za zadržanje stanovalca na varovanem oddelku zaračunava sodno takso. Dom je izpostavil, da taksa posamično sicer ni pretirano visoka, ko poravnajo za vse stanovalce pa to na letni ravni za njih ni zanemarljiv strošek.
Navedbe Doma smo ob obisku tudi preverili. Ugotovili smo, da je Okrajno sodišče v Trbovljah v postopku opr. št. Pr 14/2016 po prejemu predloga Doma za zadržanje, temu na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek po tar. št. 9111. Hkrati je predlagatelja poučilo, da bo skladno s tretjim odstavkom Zakona o pravdnem postopku v primeru neplačila takse štelo, da je predlog umaknil. Po pojasnilih Doma je sodišče tako ravnalo tudi v drugih primerljivih postopkih. Okrajno sodišče v Trbovljah je v omenjeni zadržalni zadevi odločilo s sklepom in predlogu ugodilo. Iz izreka sklepa je bilo razvidno, da se stroški tega postopka krijejo iz sredstev sodišča, iz obrazložitve pa, da je takšna odločitev sprejeta na podlagi 68. člena Zakona o duševnem zdravju. Vendar pa je bil s takšno odločitvijo v nasprotju pravni pouk sodne odločbe, kjer sodišče morebitnega pritožnika (torej tudi predlagatelja) poučuje, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa in mu zagrozi, da se bo pritožba štela za umaknjeno, če ne bo plačana v roku, oziroma, da ne bodo obstajali razlogi za oprostitev plačila, odlog ali obročno odplačevanje takse. Dom je pojasnil, da sodišče že plačanih sodnih taks, kljub odločitvi, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, predlagatelju ni povrnilo.
Izpostavljena odločitev Okrajnega sodišča v Trbovljah nas je presenetila, saj po naši presoji ni bila v skladu z ZDZdr in pomeni tudi odmik od ustaljene sodne prakse. ZDZdr sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda namreč ureja v členih od 73 do 79. Pri tem določa, da se za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena tega zakona (torej ZDZdr), če v tem poglavju ni drugače določeno. Ker v tem poglavju ZDZdr posebej ne ureja plačilo stroškov postopka sprejema v varovani oddelek, se mora torej glede obveznosti kritja stroškov tega postopka smiselno uporabljati 51. člen ZDZdr, ki sicer določa kritje stroškov postopka sprejema na zdravljene brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom na podlagi sklepa sodišča. Tretji odstavek 51. člena tega zakona pa jasno določa, da se v primeru, če sodišče predlogu za sprejem ugodi, stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, razen stroškov morebitnega pooblaščenca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj. Po drugem odstavku te določbe stroškov postopka ne krije predlagatelj, če sodišče njegov predlog za sprejem zavrne, kolikor je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravljenja (v primeru sprejema v varovani oddelek, torej ob smiselni uporabi določb ZDZdr, tudi socialno varstveni zavod), center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo. Tako se tudi v tem primeru (ne le primeru, če sodišče predlogu za sprejem ugodi) stroški postopka (razen stroškov morebitnega pooblaščenca predlagatelja) krijejo iz sredstev sodišča. Izpostavljeni sklep je tako po naši presoji kazal na napačno prakso Okrajnega sodišča v Trbovljah, ki je Domu naložilo v plačilo sodno takso, sklicujoč se na določilo Zakona o sodnih taksah. Sodišče smo pozvali, da z našimi ugotovitvami seznani vse sodnice oziroma sodnike Okrajnega sodišča v Trbovljah, ki obravnavajo zadeve o sprejemih oseb v varovani oddelek in, da ti naše zgoraj izražene ugotovitve obravnavajo ter nam sporočijo njihova stališča oziroma morebitne druge ukrepe na tem področju.

O omenjeni problematiki smo seznanili tudi Vrhovno sodišče RS. To se je nemudoma odzvalo z dopisom, ki ga je poslalo vsem okrajnim sodiščem v Sloveniji. V njem med drugim opozarja, da je položaj socialno varstvenega zavoda v bistvenem enak položaju izvajalca psihiatričnega zdravljenja, zato je pri odločitvi o predhodni in končni razdelitvi stroškov postopka treba uporabiti določbi drugega oziroma tretjega odstavka 51. člena ZDZdr. Med stroške postopka spadajo tudi sodne takse, katerih plačil sodišče v primeru, ko je predlagatelj sprejema osebe v varovani oddelek socialno varstveni zavod, od predlagatelja sploh ne zahteva. Ob tem je Vrhovno sodišče RS posebej izpostavilo tudi odločitvi tega sodišča in sicer sklep opr. št. ll lps 429/2011 in sklep opr. št. ll Cp 2704/2012, ki se nanašata na problematiko tovrstnih postopkov.

Odzvalo se je tudi Okrajno sodišče v Trbovljah, ki je obrazložilo pravno podlago, na katero se je opiralo ob izdaji plačilnih nalogov. Hkrati je pojasnilo, da se strinja s stališčem Vrhovnega sodišča RS in napovedalo, da bo vplačane sodne takse v zadevah, v katerih je bil predlog za pridržanje utemeljen, vrnile domovom starejših občanov, v bodoče pa se po prejemu predlogov ne bodo terjale. Prav tako bodo po zagotovilu sodišča v pravnem pouku zoper izdani sklep v zadevah, kjer se je predlogu ugodilo, izpuščena opozorila glede plačila sodne takse v primeru pritožbe zoper izdani sklep.

Okrajno sodišče v Trbovljah smo dodatno opozorili, da socialno varstveni zavod ni dolžan plačati takse niti v primeru, ko je njegov predlog za zadržanje zavrnjen (tako drugi odstavek 51. člena ZDZdr). Sodišče je temu pritrdilo in sporočilo, da bo v nadaljnjih zadevah predlogov za pridržanje po ZDZdr v celoti upoštevalo mnenje Vrhovnega sodišča RS. Kasneje smo prejeli tudi zahvalo Doma, iz katere je bilo razvidno, da mu je sodišče vrnilo vse do tedaj plačane sodne takse. 12.2-35/2016

Natisni: